Franja

*huguenot, e [ügno, ɔt] adjectif hugenotski; masculin hugenot, féminin hugenotka

(*)huis [ɥi] masculin, vieilli vrata

à huis clos (juridique) z izključitvijo javnosti, na tajni seji
demander le huis clos (juridique) zahtevati izključitev javnosti (občinstva)
le tribunal ordonna le huis clos sodišče je odredilo izključitev občinstva (od sodne obravnave)

*huit [ɥit] adjectif osem

le huit mai osmi maj
Charles VIII [huit] Karel VIII
en huit v 8 dneh, v enem tednu
d'aujourd'hui en, de lundi en huit danes teden, v ponedeljek teden
d'ici, dans les huit jours v 8 dneh
tous les huit jours vsakih 8 dni
il y a huit jours pred 8 dnevi, pred enim tednom
barbe féminin de huit jours bodljikasta brada
journée féminin de huit heures osemurni delavnik
un huit mal fait slabo narejena osmica

*huitaine [ɥitɛn] féminin osem dni, teden (dni); okoli osem, osmero

une huitaine kakih osem
dans une huitaine v kakih osmih dneh
à huitaine na isti dan v prihodnjem tednu
remettre à huitaine odložiti za teden dni

*humer [üme] verbe transitif vsrka(va)ti, globoko vdihavati; (za)vohati

humer l'air frais vdihavati svež zrak
humer l'odeur d'un mets (za)duhati vonj jedi
humer sur le palais (vino) pokusiti

*hune [ün] féminin jamborski koš

hune militaire opazovališče na jamboru vojne ladje

*huon, huot [ɥɔ̃, ɥo] masculin skovir

*huppe [üp] féminin čop; smrdokavra (ptič)

alouette féminin à huppe čopasti škrjanec
rabattre la huppe à quelqu'un (familier) lopniti koga po glavi

*huppé, e [üpe] adjectif čopast; figuré, familier bogat, fin, imeniten, odličen

les plus huppés y sont pris (figuré) temu vsi nasedejo

*hurlant, e [ürlɑ̃, t] adjectif tuleč, rjoveč

couleurs féminin pluriel hurlantes kričeče barve

*hurlement [ürləmɑ̃] masculin tuljenje, rjovenje, vpitje, kričanje

hurlement de la sirène tuljenje sirene
pousser un hurlement de douleur zatuliti od bolečine

*hurler [ürle] verbe intransitif, verbe transitif tuliti, rjoveti, rjuti, vpiti, kričati; tepsti se (o barvah)

hurler de douleur, de terreur tuliti od bolečine, od groze
hurler avec les loups (figuré) tuliti z volkovi, delati kot tisti, s katerimi živimo
hurler des menaces tuliti grožnje
ces deux couleurs hurlent ensemble ti barvi se tepeta med sabo
hurler à la lune lajati na luno

*hurleur, euse [ürlœr, öz] adjectif tuleč, rjoveč; masculin kričač, vriskač (opica)

*huron, ne [ürɔ̃, ɔn] masculin, vieilli neotesanec, surovež; adjectif neotesanec, surov

*hussarde [üsard] féminin madžarski ples

à la hussarde po huzarsko, brutalno
pantalon masculin à la hussarde ob stegnih široke, a ob gležnjih ozke hlače

*hutin [ütɛ̃] trmogav, prepirljiv

Louis le Hutin Ludvik X.

*hutte [üt] féminin koliba, koča; (lovska) preža

hutte de roseaux koliba iz trsja
hutte de glace iglu, eskimska koča iz ledu

*īcō ali *īciō -ere, īcī, ictum (sor. z gr. ἴκταρ vkup zadevajoč, dotikajoč se, blizu, ἵπτομαι poškodujem, ἴξ ali ἴψ trti škodljiv črv, ἰκμαμένος ranjen)

1. zade(va)ti, udariti (udarjati), biti, suniti; v prozi večinoma le v obl. pf. pass., poseb. v pt. pf.: Pl., Val. Max., Gell., Lact. idr. (anima) corpus propellit et īcit Lucr. (gl. opombo spodaj), cum Ptolemaeus … telo venenato ictus esset Ci., lapide ictus C., ilex icta securibus V., ictus fundā, pugno, tragulā, umbone L., corruit icta L., aether ululatibus ictus O. pretresen, vix icto aëre O. ob skoraj negibnem zraku, v skoraj popolni tišini, puppis latus icta O. na boku poškodovana; tudi: gravi vulnere ictus L. hudo ranjen, ali samo ictus ranjen: in illo tumultu … ictus ipse Ci., in turba ictus Remus cecidit L., ictus aper, icta hostia O.; o streli: fulmine ictus L. = e caelo ictus Ci., cum fulmine icta sunt (animalia) Sen. ph., fulmen lauri fruticem non icit Plin., laurus sola fulmine non icitur Plin.; tudi brez abl.: ictae (sc. fulmine) dapes T.; od tod pren.: ictae limen adire domūs O. uničene.

2. occ. s prolept. obj.: foedus icere (zaklati daritveno živino in s tem) skleniti zvezo: cum Tito Tatio foedus icit Ci., cum Gaditanis foedus icisse dicitur Ci., foedus, quod meo sanguine … iceras Ci., icto foedere Ph.

3. metaf. ictus 3 neprijetno zadet, vznemirjen, razburjen, pretresen, prešinjen: ictus conscientiā, nova re, rebellione L., metu icta L., haud secus quam pestifero sidere icti L. prav tako, kakor da je kužni puh pogubnega ozvezdja šinil vanje, desideriis icta … patria H., ictum (vino) caput H. omotična, omračena, domestico volnere ictus T.

Opomba: Lucr. ima napačno tudi v sedanjiku īcit. Obl. ico in icio se ne moreta dokazati, čeprav ju Gell. in Prisc. ločita (brez dokazov).

*indūtus -ūs, m le v dat. sg. indūtuī in v abl. pl. indūtibus (induere) oblačenje, konkr. obleka, oprava: ea, quam indutui gerebat, vestis T., prius quae indutui (spodnja obleka), tum amictui (zgornja obleka) quae sunt tangam Varr., eam (tunicam) dicimus muliebrem, quae de eo genere est, quo indutui mulieres ut uterentur institutum est Varr., mundissima lini seges inter optimas fruges terrā exorta non modo indutui et amictui sanctissimis Aegyptiorum sacerdotibus, sed opertui quoque rebus sacris usurpatur Ap., habebat indutui ad corpus tunicam interulam Ap., horrentes indutibus rigidis Amm., indutibus imperatoriae maiestatis apud Nicaeam ornatus Amm.,

*lūdicer ali *lūdicrus (neizpričani obl.) -cra -crum (lūdus)

1. za kratkočasenje, za zabavo služeč, kratkočasen, zabaven: ars ludicra armorum Ci., pueri ludicrā aliqua exercitatione delectantur Ci., neque enim levia aut ludicra petuntur praemia, sed Turni de vita … certant V. ne poganjajo se za neznatne ali v bojni igri pridobljive nagrade, l. certamen L. bojna igra, simulacrum ludicrum pugnae L., l. artes Sen. ph.; z abl.: festa ea Germanis nox ac solemnibus epulis ludicra T. ob slovesni gostiji posvečena igri (= orožnemu plesu, plesu z orožjem); subst. n. pl. = kratkočasne, zabavne stvari, igrač(k)e, igračkarije: versus et cetera ludicra pono H., ludicra plausūs H. otročarije ploskanja (s katerim je rim. ljudstvo sprejemalo priljubljene igralce, zlasti v gledališču).

2. k igri, h gledališki igri, k drami (lūdus) sodeč, k igralcu spadajoč, gledališčen, gledališki, igralski: ars Ci., Q. umetnost gledališkega igralca, gledališka umetnost, dramska umetniška dejavnost, gledališče, l. artes T., valeat res ludicra H. gledališko, dramsko pesništvo, spectaculum l. Cu. gledališka igra, predstava, drama, ludicra scaenae spectacula Sen. ph., ludis … ludicras partes sustinere Suet. v igrah prevze(ma)ti vloge gledaliških igralcev, nastopiti (nastopati) v igrah, historia l. (Svetonijeva knjiga) Gell. Adv. lūdicrē za kratek čas, za šalo: Enn. ap. Non., Pl., Ap. Od tod subst. lūdicrum -ī, n
a) kratkočasje, igrača, zabava: quos (sc. ramulos) Hamadryades deae ludicrum sibi roscido nutriunt umore Cat., quae (sc. urbes duae) in proverbi ludicrum vertēre Plin. sta prešli v zabaven pregovor.
b) igra, drama, predstava (v cirkusu, gledališču in drugod): Isthmiorum ludicrum L. ali l. Isthmiorum Cu., Olympiae l. L., Olympiorum sollemne l. L., Olympio certamine vario ludicrorum genere contendere Iust., indulserat ei ludicro (= ludis Augustalibus) Augustus, dum Maecenati obtemperat effuso in amorem Bathylli T., coronae ludicro quaesitae ali coronae ludicrae Plin. na (pri) javnih igrah pridobljeni.