akzidentell, akzidentiell akcidentalen
ȁl neskl. prid. (t. al, perz.) svetlo rdeč: al biber rdeči poper; al čoha rdeče sukno, al čador rdeči šotor; al katmer rdeči nagelj, al fes rdeči fes
Al samostalnik
kemija (simbol za aluminij) ▸ Al
Sopomenke: aluminij
A.L. abbréviation agent de liaison; allocation de logement; artillerie lourde; assemblée législative
ál nekaj drugega
lo ál ostalo
ala ženski spol perut, krilo; krilo zgradbe, cerkvena ladja; okrajec klobuka
alas pl varstvo; domišljija, pogum
caérsele a alg. las ala pogum izgubiti
tomar ala opogumiti se; drzen postati
dar (ali poner) ala a uno opogumiti koga, spodbuditi
ala f (pl. ali, knjižno ale)
1. krilo, perutnica:
battere le ali leteti
in un batter d'ali hipoma, v trenutku
avere le ali ai piedi imeti krila na nogah, zelo hitro teči
raccogliersi sotto le ali di qcn. zateči se pod okrilje nekoga
tarpare le ali pren. pristriči peruti
l'ala del mulino a vento lopata mlina na veter
l'ala dell'elica krak propelerja
l'ala del cappello krajec klobuka
2. letalsko krilo
3.
ala di un edificio krilo stavbe
4. krilo (formacije):
l'ala destra dell'esercito desno krilo armade
fare ala a qcn. napraviti komu špalir
passare tra due fitte ali di popolo iti skozi gost špalir ljudi
5. šport krilo (zlasti pri nogometu)
a la prisl. (fr. à la) a la, na način: a la turca na turški način, po turški šegi; a la carte po jedilniku
ȁla ž (t. ala)
1. zmaj: boriti se kao ala s berićetom težko se bojevati; i ala i vrana vsi po vrsti
2. neurje s točo: strahujemo od -e
à la [ala] adv. knjiž. alla:
špageti a la milanese spaghetti alla napoletana
àla inter. su, dai, via:
ala spat! su, a nanna!
āla -ae, f
1. rama, pleče: umbonibus incussāque alā sternuntur hostes L. suvajoč s pleči, alae grandes Iuv.; pazduha: sub ala fasciculum portare librorum H., gravis hirsutis cubet hircus in alis H. zoprni potni duh pod pazduho, alarum neglegens sudor Petr., graveolentia alarum Plin., alas vellere Sen. ph., Iuv. ali devellere Pl. (starodavniki so si pulili dlake pod pazduho); tu viperam sub ala nutricas (preg.) Petr.; pazduha pri živalih: Plin.; met. lakti, roke: It.
2. sinekdoha krilo, perut; živalska: alis plaudens columba V., alas quatere V., alas eripere regibus apum V., movere alas O.; krilatih božanstev, kakor Amorja, Merkurja, Iride, Harpij idr.: Pr., Tib., Sen. ph., hic paribus nitens Cyllenius alis constitit V., me Mors (boginja smrti) atris circumvolat alis H., madidis Notus evolat alis (kot bog vetra) O.; pesn. (za označbo hitrosti): velorum pandimus alas V. krilata = hitra jadra, classis centenis remiget alis (= remis) Pr. (prim. alarum remi O., remigium alarum V.), emicat et ventis et fulminis ocior alis V., sibi fecerat alas concitus equus Sil.
3. pren.
a) voj. krilo, (ob)krilna četa, sprva konjeniški oddelek, konjeniška četa (redno 300 mož pri vsaki legiji), ki je ščitila pehoto na obeh krilih: Veg., Gell., Serv.; pozneje oddelek zaveznikov, poseb. zavezniško konjeništvo, ki je imelo nalogo ščititi krila rim. legij, ki pa se je pogosto tudi postavilo v prvo vrsto, konjeniška četa, eskadron (običajno 500 mož), in ko so zavezniki dobili rim. državljanstvo, sploh v rim. vojski služeče pomožne čete (konjeništvo in pehota), nav. imenovane alarii equites, alariae cohortes ali samo alarii (gl. ālārius): Ca. ap. Gell., Vell., Campanorum alam, quingentos fere equites, excedere acie iubet L., cum te Pompeius alae alteri praefecisset Ci.; za časa cesarjev tisti konjeniški oddelki, ki niso izrecno pripadali kaki legiji, nav. so bili sestavljeni iz tujcev (po 500, tudi do 1000 mož, od tod ala militaria): T., Suet. Včasih konjeniški oddelek ali konjeniška četa (500 ali 1000 mož) pri tujih narodih: Cu., alae sacrae Macedonum L., (Eumenes) praefuit etiam alterae equitum alae, quae Hetaerice appellabantur N., Tarchon instigat vocibus alas V.; pesn. alae = lovci na konjih, lovci, ki jezdijo: Sil. (II, 419), dum trepidant alae V.
b) arhit. alae stransko slopovje ob atriju in svetiščih: Vitr.
Alabanda -ae, f: Plin. in Alabanda -ōrum, n: L., Iuv. (ἡ Ἀλάβανδα in τα Ἀλάβανδα) Alabanda (gen. -e) ali Alabande (gen. Alaband), trgovsko mesto v Kariji, vzhodno od Mileta; njegov po božje čaščeni heros eponymos Alabandus -ī, m Alaband, sin Evipa in Kaliroje: Ci. Od tod subst. Alabande͡us -eos, m (Ἀλαβανδεύς) Alabanjan = rojen v Alabandah: Ci., Vitr.; nom. pl. Alabandīs (Ἀλαβανδεῖς), acc. -eas, Alabanjani, preb. Alaband: Ci., Vitr.; adj. Alabandēnsis -e alabandski, iz Alaband: Ci.; subst. pl. Alabandēnsēs -ium, m Alabanjani, preb. Alaband: Ci., L.
alabanza ženski spol (po)hvala, pohvalen govor
la alabanza propia envilece lastna hvala se pod mizo valja
alabar (po)hvaliti, slaviti
alabarse de ponašati se z; domišljav biti na
nadie se alabe, hasta que acabe ne hvalimo dneva pred nočjo
alabarch..., gl. arabarch...
alabarda ženski spol helebarda; klaka, plačani (najeti) ploskači v gledališču
arrimar la alabarda sam se povabiti
alabaster [ǽləba:stə]
1. samostalnik
mineralogija alabaster
2. pridevnik
alabastrn
alabaster glass motno steklo
alabaster -trī, m in alabastrum -ī, n (gr. ἀλάβαστρος in -στρον)
1. hruškasta mazilna steklenička iz alabastra ali pravega vzhodnega oniksa: Ci. ap. Non., Plin., Mart.; pren. (zaradi podobne oblike) rožni popek: Plin.
2. alabastrum = stibi (gl. to besedo): Plin.