Franja

allēgātiō (adlēgātiō) -ōnis, f (al-, adlēgāre)

1. odposlanje (pogajalcev): cum sibi omnes ad istum adlegationes difficiles... viderent Ci.; v besedni igri: allegationibus legationem expugnavit Ci. s svojimi poslanci poslanstvo.

2. pren.
a) poudarjanje, uveljavljanje kakega vzroka v opravičilo ali dokaz: Ap., Dig.
b) met. = cesarski odpis: Cod. Th.

allegation [ælegéišən] samostalnik
trditev, izjava, navedba; domneva, pretveza

false allegation pretveza, izgovor

allégation [alegasjɔ̃] féminin navedba, izjava, trditev

il faut prouver vos allégations morate dokazati svoje navedbe, izjave

allegato

A) agg. priložen:
in allegato v prilogi, priloženo

B) m priloga

allēgātus (adlēgātus) -ūs, m (al-, adlēgāre) nasnovanje, naklep: Pl., Gell.

allege [əlédž] prehodni glagol
izjaviti, trditi, navesti; domnevati

she is alleged to be ill baje je bolna

allège [alɛž] féminin

1. marine čoln za (raz)tovarjanje ladij

2. podzidek, naslonilo pri oknu

allège postale (železnica) poštni (priklopni) vagon

allégeance [aležɑ̃s] féminin, juridique podložnost

serment masculin d'allégeance prisega zvestobe

allegement [əlédžmənt] ➞ allegation

allégement [alɛžmɑ̃] masculin razbremenitev, olajšanje, figuré ublažitev, omiljenje; marine raztovarjanje

allégement des programmes scolaires olajšanje šolskih učnih programov

alléger [aleže] verbe transitif razbremeniti, olajšati; marine raztovoriti; figuré omiliti, ublažiti

alléger un fardeau, les impôts, la douleur olajšati breme, davke, bolečino

alleggerimento m

1. razbremenitev

2. pren. olajšava:
alleggerimento fiscale davčna olajšava

alleggerire

A) v. tr. (pres. alleggerisco) olajšati; pren. razbremeniti, ublažiti:
alleggerire un carico razbremeniti, zmanjšati tovor
alleggerire un dolore ublažiti bolečino
l'alleggerì del mantenimento dei genitori razbremenil ga je vzdrževanja staršev
alleggerire uno dei quattrini šalj. olajšati koga za denar, koga okrasti

B) ➞ alleggerirsi v. rifl. (pres. mi alleggerisco) lažje se obleči

allegō (adlegō) -ere -lēgi -lēctum prib(i)rati, k čemu še (iz)voliti: rogationem... promulgarunt, ut... quattuor pontifices, quinque augures, de plebe omnes adlegerentur L., patricios adlegit Suet.; z dat.: octo praetoribus adlecti duo Vell.; pren.: caelo adlegi Sen. tr.; s praep.: aliquem in decurias, peregrinos in senatum Suet., allegi in corporibus Dig., allectus inter praetorios Plin. iun., gens inter Romanas gentes adlecta Suet.; namen z in in z acc.: numerum (militum) in custodiam adl. Suet. — Od tod subst. pt. pf. allēctus (adlēctus) -i, m

1. novoizvoljenec: Varr.

2. occ. (v času cesarjev)
a) izvoljenec, ki ga je cesarska milost pomaknila v višji čin, tako da je preskočil redne stopnje: Plin. iun.
b) (v pl.) po cesarski milosti v senat sprejeti vitezi: P. F.
c) cesarski višji davkar v provincah: Cod. Th.

allēgō (adlēgō) -āre -āvi -ātum

1. (osebe v zasebnih stvareh) odposlati (odpošiljati), poslati (pošiljati); abs.: petit a me Rabonius et amicos adlegat Ci., necessarios adlegatos esse dicebat Ci., cum patrem... adlegando... fatigasset L. s poslanstvi; z ad: ego si allegassem aliquem ad hoc negotium Pl., quem ad hunc (iudicem) reus adleget? Ci.; pren.: philosophiam ad aliquem adlegare Ci. filozofijo kot priprošnjico poslati h komu = po filozofiji priprošnjo vložiti pri kom; z dat.: alium ego isti rei allegabo Pl., et ipse ad eos accedit et homines nobiles adlegat iis, qui peterent, ne... Ci.

2. (h kaki prevari) koga napeljati, nagovoriti: Pl., ut ne credas a me adlegatum hunc senem Ter.

3. pren. (kaj kot vzrok) povedati, navesti (navajati), omeniti (omenjati), uveljavljati, dokaz(ov)ati, sklicevati se na kaj: munera, preces, mandata regis sui Scydrothemidi adlegant T., dignitas eius allegatur Q., all. patrocinii ius Plin. iun., hoc senatui (pri senatu, pred senatom) Plin. iun.; allegare se ex servitute in ingenuitatem Ulp. (Dig.) s temeljitim dokazovanjem svojega svobodnega rojstva rešiti se suženjstva.

allēgoria -ae, f (gr. ἀλληγορία) prispodoba, alegorija, govorna podoba, čisto lat. imenovana inversio: Ci. (ki piše to besedo le grško), Char., continuus (translationis usus) in allegorias et aenigmata exit Q.

allegorical [ælegɔ́rikl] pridevnik (allegorically prislov) ➞ allegoric

allegōrico agg. (m pl. -ci) alegoričen:
significato allegorico alegorični pomen
poema allegorico alegorični ep

allēgoricus 3, adv. -ē (gr. ἀλληγορικός) prispodoben, alegoričen: Eccl.

allēgorista -ae, m (allēgoria) razlagalec alegorij: Eccl.