Franja

alliance [aljɑ̃s] féminin zveza, koalicija, združitev; zveza, svaštvo, sorodstvo, zakonska zveza; poročni prstan; (religion)

ancienne, nouvelle alliance stara, nova zaveza
alliance spirituelle duhovno sorodstvo
traité masculin d'alliance pogodba o zvezi
alliance défensive obrambna zveza
conclure un pacte d'alliance skleniti pakt o zvezi
contracter une alliance skleniti zvezo
faire alliance avec napraviti zvezo, povezati se z

alliaria f bot. česnovka (Alliaria officinalis)

ālliātus 3 (āllium), gl. āliātus.

allibēscō -ere (incoh. iz ad in libēre) = allubēscō.

allibire v. intr. (pres. allibisco) prebledeti (od strahu), osupniti:
a quelle parole allibì ko je to slišal, je prebledel

allibramento m ekon. knjiženje, vknjižba:
allibramento di un debito vknjižba dolga
certificato di allibramento temeljnica (poštne položnice)

allibrare v. tr. (pres. allibro)

1. knjižiti, vpisati (v knjigo)

2. sprejemati stave (za konjske dirke)

allicefaciō -ere (-fēci) -factum (allicĕre in facere) vabiti, privabiti (privabljati), mikati: Sen. ph., Suet.

alliceō -ēre, gl. alliciō.

alliciō (adliciō) -ere -lēxī (-lectum) (ad in *laciō) k sebi vabiti, privabiti (privabljati), nase vleči, mikati, pridobiti (pridobivati) si naklonjenost koga: Hortensium et eius modi viros Ci., nostrum est allicere alienas voluntates, retinere partas Ci., adl. feminarum animos T., adlicere vel, si abnuerent, vastare Gallias T., allici beneficiis et compelli iniuriis Ci.; pren. o stvareh in abstr.: qui (magnes) ferrum ad se adliciat Ci., tempus allicit somnos O., nihil (est), quod magis alliciat ad diligendum (sc. quam virtus) Ci.

Opomba: Stari slovničarji omenjajo tudi (sicer ne izpričano) soobl. alliceō -ēre, menda po analogiji iz pf. allicui, ki ga rabita: Calpurnius Piso ap. Prisc. in Hyg.

allīdō (adlīdō) -ere -līsī -līsum (ad in laedere)

1. butniti (butati) koga ali kaj na kaj, zagnati (zaganjati) koga ali kaj na kaj, udariti (udarjati) s čim ob kaj: ut... pars ad scopulos adlisa interficeretur C.; z dat.: ut si quis... (creteam personam) adlidat pilaeve trabive Lucr., pars solidis adlisa Lucr.; abs. allidi (o rastlinah, otrocih) pobit biti, potlačen biti, ob tla treščen biti: Col., Lact.

2. pren. obstoj koga (česa) v nevarnost spraviti (spravljati), oškodovati koga (kaj), pogubiti (pogubljati): virtutem Sen. ph.; od tod pass. allidi ne brez škode odnesti jo, poražen biti, opeči se: in quibus (damnationibus) me perlubente Servius allisus est, ceteri conciduntur Ci. ep., cum sit colluctandum cum eo (agro), allidi dominum Col.

allié, e [alje] adjectif zavezniški; sorodstven, ki je v svaštvu; masculin zaveznik; družabnik, partner, podpiratelj

puissances féminin pluriel alliées zavezniške (vele)sile
les alliés du Marché commun člani, partnerji Skupnega trga

alliebend, allliebend (all-liebend) neskončno ljubeči

allied [əláid] pridevnik (to, with)
združen; soroden; zavezniški

allied by race istoroden
the allied forces zavezniške sile

Ālliēnī -ōrum, m Alijeni, mestna občina v Galiji onstran Pada: T.

Ālliēnsis, gl. Āllia.

Ālliēnus (Āliēnus) -ī, m Alijen, rim. nom. propr.: Ci.; poseb. znan je Q. All. Kvint Alijen, pretor l. 49: Ci. ep., Auct. b. Afr.

allier [alje] verbe transitif združiti, združevati, zvezati; (s)kombinirati; zliti, spojiti; v sklad spraviti; technique legirati, zmešati

s'allier združiti se, zvezati se (à, avec z); ujemati se, skladati se, kombinirati se
s'allier à une famille stopiti v svaštvo s kako družino, priženiti se, primožiti se
allier le fer et le cuivre, l'or avec l'argent zliti železo z bakrom, zlato s srebrom
ces deux couleurs s'allient très mal ensemble ti barvi se zelo slabo ujemata

allietare v. tr. (pres. alliēto) razveseliti, razveseljevati

alliēvo m

1. učenec; gojenec; študent:
allievo del conservatorio gojenec glasbene akademije
allievo ufficiale gojenec častniške šole, kadet

2. pripravnik

3. šport mladinec, mladinka

4. bot. poganjek