Franja

alliterative [əlítəreitiv, -rət-] pridevnik (alliteratively prislov)
aliteracijski

āllium, gl. ālium.

Allmutter, die, die Allmutter Natur stvarnica narava

allô! [alo] interjection halo!

allô!, qui est à l'appareil? halo! kdo je pri aparatu?

Allobrox -ogis, acc. -oga, m Alobrog: novisque rebus infidelis Allobrox H., Rufum, quem totiens Ciceronem Allobroga dixit Iuv. alobroškega Cicerona; nav. pl. Allobrogēs -um, acc. -ēs -ăs, m Alobrogi, bojevit narod med Rona, Isère in Ženevskim jezerom z glavnima mestoma Vieno (Vienna, zdaj Vienne) in Genavo (zdaj Genève, Ženeva): Ci., C., S., L. idr. — Soobl. v sg. Allobrogus (Allobrogēs): Prob. — Od tod adj. Allobrogicus 3 alobroški: Cels., Col., Plin. Kot častni pridevek rim. vojskovodij, ki so se srečno vojskovali z Alobrogi, npr. Q. Fabius Maximus Allobrogicus Kvint Fabij Maksim Alobroški, konz. l. 121: Vell., Val. Max., cur Allobrogicis (= Fabiis) et magnā gaudeat arā natus in Herculeo Fabius lare Iuv.

allocation [-sjɔ̃] féminin doklada, podpora, dodatek

allocation de chômage podpora za brezposelne
allocation d'études študijska podpora
allocation pour frais de représentation reprezentacijska doklada
allocations familiales družinska, otroška doklada
allocation journalière dnevnica
allocation en nature deputat, prejemek v naravi poleg redne plače
allocation de nuit doklada za nočno delo
allocation-vieillesse starostna podpora
allocation de logement stanovanjska doklada
toucher des allocations dobivati doklade

allocchire v. intr. (pres. allocchisco) poneumiti; osupniti

allōcco m (pl. -chi)

1. zool. sova (Strix aluco)

2. (f -ca) pren. tepec, butec

allōctono agg. geol. alohton:
giacimento carbonifero alloctono ležišče alohtonega premoga

allocūtiō (adlocūtiō) -ōnis, f (al-, adloquī)

1. nagovor, ogovor: Plin. iun., Suet.

2. značajepis: Q., Suet., Prisc.

3. tolažilno nagovarjanje, prigovarjanje, tolažba, uteha: L. epit., Cat., Sen. ph., Vulg.

allocution [-sjɔ̃] féminin nagovor

allocution télévisée du Premier ministre televizijski nagovor predsednika vlade
prononcer une allocution imeti nagovor

allocutivo agg. ➞ allocutorio

allocūtor (adlocūtor) -ōris, m (al-, adloquī) nagovarjalec, tolažnik: Isid.

allocutōrio agg. (m pl. -ri) nagovoren, nanašajoč se na govor:
pronome allocutorio zaimek za vljudnostni nagovor

allocuzione f knjižno (svečani) govor:
allocuzione inaugurale otvoritveni govor

allodial [əlóudiəl] pridevnik (allodially prislov)
prostolasten, alodialen

allodial, e, aux [alɔdjal, djo] adjectif prost davka

allōdola f

1. zool. škrjanec (Alauda arvensis)

2. pren.
specchietto per le allodole prazni upi, vaba za naivneže

allogare v. tr. (pres. allōgo)

1. namestiti, nameščati; postaviti, postavljati; zložiti, zlagati; nastaniti:
allogare i libri nello scaffale zložiti knjige na police
lo allogarono in casa di un amico nastanili so ga v prijateljevi hiši

2. zaposliti, zaposlovati:
allogare qcn. come portiere zaposliti koga kot vratarja

3. oddati:
allogare una figlia omožiti hčer

4. redko vložiti:
allogare capitali vložiti kapital

5. redko dati v najem, v zakup:
allogare un podere dati v zakup posestvo

allogeno

A) agg. tujeroden:
minoranze allogene etnične manjšine

B) m (f -na) pripadnik etnične manjšine