Franja

Zadetki iskanja

  • Álpe Alpes ženski spol množine

    Julijske Alpe les Alpes Juliennes
  • Álpe (Alp) f pl. geogr. Alpi:
    Julijske Alpe Alpi Giulie
  • alpeggiare v. tr., v. intr. (pres. alpēggio) gnati živino na gorsko pašo; pasti v planinah
  • Alpenpaß, Alpenpass, der, prelaz v Alpah
  • Alpenwirtschaft, die, planšarstvo; Gebäude: stan, planšarska koča
  • Alpes moški spol množina Alpe

    Alpes Julianos Julijske Alpe
    estrella de los Alpes planika, očnica
  • Alpes, les [alp] féminin pluriel Alpe
  • Alpēs -ium, f (αἱ Ἄλπεις) redko in skoraj le pesn. (O., Lucan., Iuv., Fl.) v sg.; gen. Alpis, acc. -em, abl. -e

    I. Alpe, visoko gorovje, ki loči Italijo od severa in se mnogoterno razrašča proti severu in vzhodu: C., L., H., O. idr., Alpium murus: Ci. Delijo se na:

    1. Alpes maritimae Primorske ali Ligurske Alpe od morja do Padovih izvirov ali gore Vezula (Vesulus, zdaj Monte Viso): Plin., T.

    2. Alpes Cottiae: T., Amm. ali Cottiānae: T. (prim. Cottius) Kotijske Alpe od Monte Visa do Cinizija (zdaj Mont Cenis), meja med Galijo in Italijo.

    3. Alpes Grāiae (imenovane tudi saltus Grāius: N. ali mons Grāius) Grajske Alpe od Cinizija do Penina (= Velikega Sv. Bernarda): Petr., Plin., T.; Varr. (ap. Serv.) jih imenuje Alpes Graecae Grške Alpe.

    4. Alpes Poenīnae Peninske Alpe od Penina do Šentgotharda: T.

    5. Alpes Lepontiōrum Lepontske = Graubundske Alpe od Simplona do Adule: C., Plin.

    6. Rhaetae Alpes: H. ali R(h)aeticae Alpes: T. Retijske Alpe od Šentgotharda do Ortlerja. Nadaljnji, Rimljanom manj znani deli so:

    7. Alpes Tridentīnae: Plin. ali Tridentīna (Alpium) iuga: Fl. Tridentinske, tudi Južnotirolske Alpe, kjer izvira Adiža.

    8. Noricae Alpes (srednjeveško ime) Noriške (Solnograške ali Salzburške) Alpe, tudi Ture imenovane = Norici Alpium tumuli Fl.; prim.: Norica castella in tumulis V.

    9. Alpes Carnicae Karnijske Alpe od izvira Drave do Karavank na vzhodu: Plin., pri L. (XXXIX, 54) imenovane samo Alpes.

    10. Alpes Iūliae Julijske Alpe, ločijo Kranjsko od Furlanije; imenovane po Juliju Cezarju in Avgustu, ki sta zgradila po njih ceste in jih tako naredila prehodne: T. Alpes Venetae Beneške Alpe jih imenuje: Amm. —

    II. pesn. met. sploh planine, visoko gorovje: Lucan. (o Apeninih), geminae Alpes Sil. ali binae Alpes Prud. (o Alpah in Pirenejih). — Od tod adj.

    1. Alpicus 3 alpski, planinski; subst. Alpicī -ōrum, m planinci: N.

    2. Alpīnus 3 alpski, planinski, z Alp (planin): boreae, nives, gaesa V., hostis (= Galli) O., amnis L., gentes L., Plin., mures Plin. marmotice. — Kot nom. propr. Furius Alpīnus Furij Alpin, naduti pesnik brez estetskega okusa in zelo životen, od tod (dvoumno): turgidus Alpinus H. (Sat. I, 10, 36; prim. Sat. II, 5, 41).
  • alpēstre agg.

    1. planinski, gorski:
    paesaggio alpestre planinska pokrajina

    2. strm, hribovit

    3. pren. surov, grob, neotesan
  • alpha [ǽlfə] samostalnik
    prva črka grške abecede

    alpha and omega začetek in konec
    pogovorno alpha plus imeniten
  • alpha, n indecl. (gr. ἄλφα) alfa, prva črka v gr. abecedi: Tert., hoc discunt ante alpha et beta Iuv. še pred abecedo = še preden se učijo brati; preg. = prvi in najpopolnejši svoje vrste: alpha paenulatorum Mart., alpha et Ω cognominatus (Christus) Prud. vse v vsem.
  • alphabet [-bɛ] masculin abeceda, alfabet; abecednik

    alphabet latin, cyrillique latinica, cirilica
    réciter son alphabet povedati abecedo
    n'en être qu'à l'alphabet biti šele v prvih začetkih
  • alphabetic [ælfəbétik] pridevnik (alphabetically prislov)
    abeceden, alfabetski

    alphabetic index abecedni seznam
    alphabetically v abecednem redu, po abecedi
  • alphabētum -ī, n (gr. in ἡ ἀλφάβητος) alfabet, abeceda: Eccl.
  • Alphēïas, gl. Alphēus.
  • Alphēnor -oris, m (Ἀλφήνωρ) Alfenor, sin Amfiona in Niobe: O.
  • Alphēos, gl. Alphēus.
  • Alphesiboea -ae, f (Ἀλφεσίβοια) Alfezibeja, hči Fegeja, psofidskega kralja (Psophis v Arkadiji), prva žena Alkmejona, ki jo je zaradi Kaliroje (Callirrhoē) zapustil: Pr., Hyg.
  • Alphesiboeus -ī, m (Ἀλφεσίβοιος) Alfezibej, ime pastirja: V.
  • Alphēus in (pesn.) Alphēos (acc. -on) -ēī, m (Ἀλφειός) Alfej, peloponeška reka pri Pizi in Olimpiji v Elidi. Kot rečni bog ljubi in preganja Nimfo Aretuzo, ki se, bežeča pred njim, spremeni v studenec ter teče pod morjem do otoka Ortigije pred Sirakuzami (spomin na elidsko naselitev?): Ci. ep., V., O. idr., Alphei praemia Mart. = olimpijska. — Od tod adj. Alphēus 3 Alfejev, alfejski: Pisae V. (ker je to italsko mesto ustanovljeno iz Pize v Elidi, kjer teče Alfej), ripae Cl.; subst. Alphēïas -adis, f (*Ἀλφηϊάς) Alfejeva (ljubljenka), priimek Nimfe in studenca Aretuze: O.