Franja

alter [ɔ́:ltə] prehodni glagol & neprehodni glagol
spremeniti, spreminjati (se); prekrojiti, prenarediti

to alter for the better poboljšati (se)
to alter for the worse poslabšati (se)
to alter one's mind premisliti se
that alters the case s tem se položaj spremeni
it does not alter the fact s tem se na stvari nič ne spremeni

alter -era -erum (iz *aliterus, komp. k alius, alis, prim. gr. ἀλλό-τρ-ιος)

1. eden (drugi) od dveh ali obeh: alter exercitus L., (Agesilaus) fuit... altero pede claudus N. na eno nogo, Spartam cum oppugnavit, alterum tenuit cornu N. je poveljeval enemu krilu, non uterque, sed alter Ci., aut uterque aut certe alter L., aut alter aut invicem uterque Q., ita est utraque res sine altera debilis Ci., consules alter ambove, S. E. V. (= si eis videbitur ali videatur ali videretur) en konzul ali oba, konzula vsak zase ali oba skupaj (stalno besedilo senatskih sklepov), npr.: uti... consules, alter ambove, S. E. V., rationem agri habeant Ci., uti... consules, alter ambove, S. E. V., cognoscerent, qui ager iis coloniis esset Ci.; tudi obratno:... consules ambo alterve, si iis videbitur,... Front.; po tem: parentes ambo alterve Gell.; s partitivnim gen.: absente consulum altero ambobusve L.; nam. gen. kak predlog: alterum de duobus Ci., alter ex censoribus L., altera ex duabus causis Sen. ph. V pl. stoji alter le pri subst., ki so pl. tant., npr.: alteris iam litteris nihil ad me de Attica Ci. ep., alteris castris pervenit ad oppidum Cu., ali pa, če označuje določeni subst. v pl. več stvari kot eno celoto: ad Brutumque nostrum hos libros alteros quinque mittemus Ci. (prvih pet knjig, namreč „de finibus“, mu je bil že prej poslal). Distributivno: Ca., Kom., L. idr., quorum (consulum) alter exercitum perdidit, alter vendidit Ci. eden — drugi, finis alterius est honestas, alterius turpitudo Ci., altera ex parte Bellovaci... instabant, alteram Camulogenus... instructo exercitu tene-bat C.; nam. tega ret. izmenično: alter — hic, alter — iste Ci., alter — ille Fl.; nam. drugega alter stoji kak subst. (nom. propr.): Epaminondae, Leonidae..., quorum alter (sc. Epam.)... quaesivit, Leonidas autem... Ci.; en alter včasih izpuščen: duae turmae haesere: altera metu dedita hosti, pertinacior (sc. altera)... L. V pl., če sta distributivno postavljena pojma kolektivna: alteri dimicant, alteri victorem timent Ci. en del — drugi, eni — drugi, alteri se in montem receperunt, alteri ad impedimenta se contulerunt C.; alternativno: alter alterius... ova frangit Ci. drug drugega, alter alteri inimicus erat C. drug drugemu, uterque vociferari et certatim alter alteri obstrepere L., horum ex altera in alterius familiae locum fieri non licebat N., alter censor alterius iudicium non reprehendit Ci. V pl. (kakor pri distributivni rabi): alteri alteros aliquantum attriverant S.; kot apoz. v sg. pri pl.: quod cum accidisset, ut alter alterum necopinato videremus, surrexit statim Ci., si quidem istis... duae res maximae altera alteri defuit Ci., Sergius Verginiusque, noxii ambo, alter in alterum causam conferunt L., domus et villa altera ad alterum consulem transferebantur Ci. ena enemu, druga drugemu; nam. dvojnega alter tudi: unus alteri Pl., uterque — alterum Ci., alteruter alterum N., utrique alteris freti S., neutrum eorum contra alterum iuvare C., ut neutra alteri officiat, ut nemo sit alteri similis Q.

2. occ.
a) (kot števnik) α) drugi: C., L., H. idr., proximo, altero, tertio die Ci., quadriennio post alterum consulatum Ci., tu nunc eris alter ab illo V. drugi za onim (ki je prvi), haec fuit altera persona Thebis, sed tamen secunda ita, ut... (le toliko za prvo) N., unum genus est eorum, qui possessiones habent, alterum, qui dominationem exspectant, tertium genus est aetate iam adfectum, quartum sane varium Ci.; poseb. pri deseticah in stoticah vrstilnih števnikov: altero vicesimo die Ci. (na) 22. dan, centesima lux est haec ab interitu P. Clodii et opinor altera Ci. 102. dan, anno trecentesimo altero, quam Roma condita erat L. v 302. letu po ustanovitvi mesta Rima, annus alter ab undecimo V. 12. leto. Adv. alterō drugič: Fest. β) alterum tantum Ci. še enkrat toliko; večinoma v abl. mensurae: altero tanto maior Ci. ali longior N. še enkrat tako velik, dolg, dvakrat večji, daljši. γ) unus et (atque, aut, vel) alter (za označitev določenega števila) eden ali dva: unus et alter dies intercesserat Ci.; (za označitev nedoločnega števila) eden in drugi, ta in oni = kaka dva, nekaj (nekoliko, malo) jih, malokateri: testis unus et alter dicit breviter Ci., una atque altera aestas potest Galliam vinculis astringere Ci., experiendam rem in uno aut altero esse L., versus concinnior unus et alter H. δ) pren. pri apelativih in apelativno rabljenih lastnih imenih drugi = po svojih lastnostih imenovanemu apelativu enak: Verres alter Orcus Ci., altera patria,... Messana Ci., Hamilcar, Mars alter L., prope Hannibal alter Aur., prope alter Camillus Cl.; od tod (o iskrenih prijateljih): alter ego Ci. drugi jaz, tamquam alter idem Ci. drugi jaz sam, ves jaz, moja zrcalna podoba.
b) nasproten, protiven: signum Cupidinis ex marmore, ex altera parte (nasproti mu) Hercules ex aere Ci., amicis suis potestates dederant, alterius factionis principes interfecerant N. nasprotne stranke, altera pars Ci., L. idr. nasprotna stranka, altera ripa C. onstranski; pesn. evfem. drugačen, različen, spremenjen: metuit secundis alteram sortem... pectus H. spremenjene usode = nesreče, quotiens te speculo videris alterum H. čisto spremenjenega = grdega; tako tudi v avgurskem jeziku altera (= infausta) avis zlovešča ptica: P. F.
c) drugi = bližnji, sočlovek: qui alteri exitium parat, eum scire oportet sibi paratam pestem parem Enn. ap. Ci. (prim. pregovor: „kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade“), qui alterum incusat probri, eum ipsum se intueri oportet Pl., si cum altero contrahas Ci., qui nihil alterius causā facit Ci.; poseb. z nikalnico: Pl., ne sit te (abl. compar.) ditior alter H., Fonteius... Antoni, non ut magis alter, amicus H.

Opomba: Gen. sg. praviloma alterīus, pri daktilskih pesnikih (zaradi metruma) alterius: rúrsus et álteriús lentúm convéllere vímen V.; dat. sg. alterī (za vse tri spole), toda (po naliki) tudi za masc. altero: Neptuno, altero Iovis... fratri Ci., za fem. alterae: Pl., Ter., Col., praefuit alterae equitum alae N., ne qua legio alterae legioni subsidio venire posset C. Sinkop. obl. (pri pesnikih) altrius, altri, altris. Gen. alterīus in dat. alterī nadomeščata tudi ta dva sklona zaimenskega adjektiva alius (gl. opombo pri tem geslu).

Alter, das, (-s, -) starost; Zeitalter: doba, vek

alterabile agg.

1. spremenljiv

2. pokvarljiv:
merce alterabile pokvarljivo blago

3. ponaredljiv:
documento alterabile ponaredljiv dokument

4. razdražljiv:
carattere alterabile razdražljiv značaj

alteracija samostalnik
glasba (spreminjanje tona) ▸ alteráció

alterácija alteration

alterírati to alter

altérant, e [-rɑ̃, t] adjectif ki povzroča žejo, žejav; pharmacie ki spreminja sestavo tkiva, sokov

alterar spremeniti, pokvariti, popačiti, poslabšati; razburiti, vznemiriti; spodkopati (zdravje)

alterar el orden v nered spraviti
alterarse vznemiriti se, razburiti se, ujeziti se

alterare

A) v. tr. (pres. altero)

1. spremeniti, spreminjati; kvariti:
l'umidità altera i colori vlaga kvari barve

2. ekst. ponarediti, ponarejati; potvoriti, popačiti:
alterare i fatti potvoriti dejstva
alterare le monete ponarediti denar

3. pren. razdražiti, razburiti:
basta un nonnulla per alterarlo že malenkost ga razburi

B) ➞ alterarsi v. rifl. (pres. mi altero)

1. spremeniti se, pokvariti se:
sostanze che si alterano col calore snovi, ki se na toploti pokvarijo

2. pren. razburiti se, razdražiti se:
s'altera per nulla razburi se za prazen nič

alterās, adv. (alter) = aliās: Ca. ap. Char., P. F.

altérateur, trice [-ratœr, tris] masculin, féminin ponarejevalec, -lka

altération [-sjɔ̃] féminin sprememba; popačenje, ponarejanje; poslabšanje; ohladitev (prijateljstva); spačenje (obraza); oksidiranje (kovin); zrahljanost (zdravja); musique zvišanje ali znižanje tona

altération des monnaies ponarejanje denarja

alterative [ɔ́:ltəreitiv]

1. pridevnik (alteratively prislov)
spreminjevalen, izmeničen

2. samostalnik
medicina zdravilo, ki spreminja prebavne procese

alterativo agg.

1. spreminjevalen

2. jezik
suffisso alterativo pripona (za manjšalnice, ljubkovalnice, povečevalnice, slabšalnice)

alterato agg.

1. spremenjen; ponarejen:
vino alterato ponarejeno vino
polso alterato med. nepravilen utrip

2. jezik
nome alterato manjšalnica, ljubkovalnica, povečevalnica, slabšalnica

3. pren. razburjen, razdražen:
viso alterato dalla collera od jeze spačen obraz

alterazione f

1. sprememba, pačenje, ponaredba; okvara:
alterazione di un manoscritto ponaredba rokopisa
alterazione del viso spačenje obraza

2. med. sprememba, motnja:
alterazione delle pulsazioni cardiache motnje v srčnem utripu

3. kem. sprememba, alteracija

4. glasba alteracija

5. jezik priponsko oblikovanje manjšalnic, ljubkovalnic, povečevalnic, slabšalnic

altercābilis -e (altercāri -cārī) ki se prepira: altercabilem conserere sermonem Arn. pomenek imeti, pogovarjati, razgovarjati se.

altercare v. intr. (pres. altērco) prepirati se, pričkati se, zmerjati se

altercate [ɔ́:ltəkeit] neprehodni glagol (with)
prepirati se

altercātiō -ōnis, f (altercārī)

1. prepiranje, prerekanje, pregovarjanje, prepir, sporni razgovor: Pl., Sen. ph., oritur mihi magna de re altercatio cum Velleio Ci., cum res a perpetuis orationibus in altercationem vertisset L. ko je iz rednih govorov nastal prepir.

2. jur. pregovarjanje (besedovanje) z nasprotnikom (nasprotno stranko) = vprašanja in odgovori, ki si jih dajo sporne stranke med seboj v končno pojasnilo posameznosti: Ci., Q.