-
āmandō, redkeje (a tudi v dobrih rokopisih) āmendō, -āre -āvī -ātum odkazati komu kam, bodisi zaradi svoje varnosti, bodisi ker se je komu s čim zameril, koga napotiti, odpraviti (odpravljati), odposlati (odpošiljati), izgnati, pregnati (preganjati): me expulso, Catone amandato Ci., amandarat hunc sic, ut esset in agro ac tantummodo aleretur ad villam Ci., amandat hominem quo? Lilybaeum fortasse Ci., am. aliquem extra Italiam aliquo L., Claudius Labeo, quem... amandatum in Frisios diximus T.; pren. oddaljiti: Ambr., natura res similes procul amandavit a sensibus Ci.
-
amandus, amāns, amanter, gl. amō.
-
amanecer [-ze-] daniti se; na dan priti, začeti se kazati
amanecerán días mejores prišli bodo lepši časi
-
amanecer moški spol jutranji svit, zora, jutro
al amanecer ko napoči dan
la hora del amanecer jutranja ura
-
amanerado nakičen, izumetničen, prisiljen, manirističen (v umetnosti); ameriška španščina uslužen, ustrežljiv
bien amanerado lepo vzgojen
-
amánet m (t. emanet, ar.)
1. zastavilo, zastava, zalog: ostaviti komu što u amanet zaupno komu kaj izročiti, naročiti
2. poštna pošiljka z označeno vrednostjo
3. darilo pri zaroki
-
Amānicus, Amāniēnsēs, gl. Amānus.
-
amanita f bot. mušnica (Amanita)
-
amanite [amanit] féminin vrsta gobe
amanite des Césars (užitni) karželj
-
amaño moški spol spretnost, pripravnost; zvitost
amaños pl rokodelsko orodje; sredstva in pota za izvršitev kake stvari
-
amansador moški spol ameriška španščina krotilec živali; ameriška španščina pikador
-
amansar (u)krotiti, pomiriti
amansar se postati krotek
-
amant, e [amɑ̃, t] masculin, féminin ljubimec, ljubček; ljubica
des amants ljubimca
-
amante ljubezniv, ljubeč
amante de la paz miroljuben
amante m ljubimec, ljubček
amantes pl ljubimca, ljubavna dvojica
amante f ljubica, prijateljica
-
amante
A) agg. ki ljubi:
essere amante della buona tavola, dei bei libri biti sladokusec, imeti rad lepe knjige, biti ljubitelj lepih knjig
B) m, f ljubimec, ljubček, ljubica
-
Amantia -ae, f (Ἀμαντία) Amantija mesto in pokrajina v gr. Iliriji nedaleč od Akroceravenskega predgorja: Ci., C. Od tod preb.: Amantīnī -ōrum, m: C. (drugi berejo Amantiānī -ōrum, m), Plin., tudi Amantēs -um, m: Plin. Amantijci.
-
amanuēnse m
1. hist. pisar; prepisovalec
2. pisarniški uslužbenec, prepisovalec:
l'amanuense di un notaio notarjev pisar
-
amanuensis množina amanuenses [əmænjuénsis, əmænjuénsi:s] samostalnik
pomočnik, pisar, tajnik
-
āmanuēnsis -īs, m (= ā manū servus) pisar, tajnik, navadno suženj ali osvobojenec: Suet., Paul.
-
amănúnt -e n podrobnost, nadrobnost, detajl
□ vânzare cu amănuntul prodaja na drobno
□ în amănunt podrobno