amārulentus 3 (amārus) piker (oster) v govoru, zbadljiv: Gell., Macr.
amārus 3, adv. -ē
1. bridek, grenek, gorjup, trpek (po okusu in o okusu samem, naspr. dulcis): bacca, cortex, folia, salices V., tellus V. ali terra Plin. ornica = zemlja grenkega okusa, inulae H., messis, succus O., aqua Cu., Doris V. (zaradi grenkega okusa morske vode), calices amariores Cat. trpkejše (starejše) vino, sapor, gustus Plin., iris gustu amarissima Plin., os amarum Cels. grenkoba v ustih; subst. neutr. grenko, grenkoba: quid enim iudicant sensus? dulce amarum, lene asperum Ci., (animal) sentit dulcia et amara Ci.; occ. (o duhu) skeleč: fumoque implevit amaro V.
2. pren.
a) bridek, trpek, zoprn, neprijeten: Pl., Val. Max., rumor V. žalostna, luctus, vita, pericula ponti, pondera senectae, casūs, curae O., quisquis amores haud metuet, dulcis aut experietur amaros V., historiae H. neprijetni ukori, mors, noctes Pr., amara dies et noctis amarior umbra Tib., gelu, sonitus Stat., amarior morte mulier Vulg., amarissimae leges Val. Max.; subst. amāra -ōrum, n bridkosti, trpkosti: Pl., amara curarum H., amara lento temperet risu H. oslajaj bridkosti; acc. neutr. sg. adv.: amarum subridere Ap., Amm. bridko. Poklas. adv. amāriter bridko, hudo: a. flere Hier., amarissime flere Aug.
b) čemeren, ujedljiv, občutljiv, razdražljiv, srdit, jezen: Sen. ph., mulieres Ter., amariorem me senectus facit Ci. ep., hostis amare, quid increpitas mortemque minaris? V.
c) (o besedah) bridek, piker, oster, zbadljiv, žaljiv: Pl., Dig., sermo H., lingua, monitus O., dictis amaris incessere aliquem O., sales Q., homo mentis quam linguae amarioris Sen. ph., amarissima maledicta Val. Max., amare admonere Sen. ph., amarius reprehendere Macr., amarissime singulorum nomina enumerare Suet.
Amaryllis -idis, acc. -ida, voc. Amarylli, f (Ἀμαρυλλίς) Amarilida, ime pastirice: V., O.
Amarynthos -ī, f (Ἀμάρυνϑος) Amarint, vas na Evbeji z Dianinim svetiščem; od tod Amarynthis -idis, f Amarintska, Dianin priimek: L.
amas [amɑ] masculin kup, grmada, gomila
amas de neige snežni zamet
amas de ruines kup ruševin
sa voiture n'est plus qu'un amas de ferraille njegov avto je samo še kup železja
amas de sottises kup neumnosti
amasador moški spol gnetec; ameriška španščina pek
amasadura ženski spol, amasajo moški spol gnetenje; peka kruha
amasar zamestiti, gnesti, peči (kruh); pripraviti; kopičiti (denar)
amasar el pastel spletkariti
amāscō -ere (incoh. glag. amāre) začenjati ljubiti: Naev. fr.
Amasēnus -ī, m Amazen, pritok Ufenta v Laciju: V.; kot rečni bog: Amasenus pater V.
amāsiō -ōnis, m (amāre) ljubitelj, ljubimec, ljubček: Ap., Arn., Prud.
Amāsis -is, acc. -im, abl. -ī in -e, m (Ἄμασις) Amazis, egipč. kralj do l. 526, prijatelj Grkov, posebno tirana Polikrata: Lucan., Mel., Plin., T. (z abl. Amaside).
amāsiuncula -ae, f (demin. amāsia ljubica, gl. amāsius) ljubčica, ljubimčica: Petr.
amāsiunculus -ī, m (demin. amāsius) ljubček, ljubimček: Petr.
amāsius -iī, m (amāre) ljubitelj, ljubimec, ljubček: Pl.; atrib. = zaljubljen, ljubezenski: Gell., Tert.
amasser [amase] verbe transitif (na)kopičiti; (na)grmaditi; zalogo si delati ali narediti, zbirati
s'amasser (na)kopičiti se, (na)grmaditi se, zbrati se, priteči skupaj, zgrniti se
amasser des provisions kopičiti si, nabrati si zalogo
amasser sou à sou de l'argent varčevati dinar za dinarjem
amasser des preuves zbirati dokaze
la foule s'amasse autour de l'agent de police množica se zgrinja okrog miličnika
Amāstra -ae, f, gl. Amēstratus.
Amāstris -idis, voc. Amāstri, f (Ἄμαστρις) Amastrida, primorsko mesto v Paflagoniji, imenovano po Amastridi (Amāstris), Oksiartovi hčeri in Lizimahovi ženi, ki ga je ustanovila z združitvijo starega mesta Sesama z mestoma Kitorom (Cytōrus) in Kromno: Cat., Plin., Plin. iun. Od tod adj. Amāstriacus 3 (Ἀμαστριακός) amastridski: orae O. pontsko obrežje; subst. Amāstriānī -ōrum, m (Ἀμαστριανοί) Amastridci, preb. mesta Amastride: Amastrianorum civitas = Amastris Plin. iun.
Amāta -ae, f („ljubljenka“, amāre) Amata, žena kralja Latina, mati Lavinije, po bajki prve Vestalke v Laviniju: V.; baje od tod pren. ime vsake Vestalke, ki jo je pontifex maximus izvolil z besedami: ita te, amata, capio: Gell.