-
Amenānus -ī, m (Ἀμένανος) Amenan, presihajoča sicilska reka, ki teče skozi mesto Catanio: O.; tudi adj.: Amenana flumina O. amenanski valovi.
-
amenazador moški spol grozilec, pretilec
con aire amenazador s pretečim obrazom
-
amenazar [z/c] groziti, pretiti; svariti
amenazar a uno con el pleito komu s tožbo zagroziti
-
amende [amɑ̃d] féminin globa
sous peine d'amende pod kaznijo globe
être à l'amende morati plačati globo
être condamné à 100 francs d'amende biti obsojen na 100 frankov globe
faire amende honorable (javno) prositi odpuščanja; priznati in opravičiti se za svoje nepravilnosti
infliger une amende naložiti globo
payer une plačati globo
mettre à l'amende oglobiti (quelqu'un koga)
-
amendement [amɑ̃dmɑ̃] masculin izboljšanje, amelioracija; gnojenje; izpreminjevalni predlog, amandma; dostavek
déposer un amendement vložiti izpreminjevalni predlog
-
amender [amɑ̃de] verbe transitif izboljšati, ameliorirati (zemljo); (po)gnojiti; juridique napraviti dostavek, amandma k
s'amender poboljšati se, popraviti se (o učencu)
amender une lot spremeniti, izboljšati zakon
-
amendment [əméndmənt] samostalnik
popravek; amandma; dopolnilo, dodatek; (iz)boljšanje
pravno to move an amendment predlagati spremembo zakona
-
āmendō, gl. āmandō.
-
amends [əméndz] samostalnik
množina odškodnina; zadoščenje
to make amends for nadomestiti, poravnati kaj; figurativno opravičiti se
-
amenée [amne] féminin dovod, dovajanje
amenée d'air, d'eau, de courant dovajanje zraka, vode, električnega toka
canal masculin, tuyaux masculin pluriel d'amenée dovodni kanal, dovodne cevi
-
amener [amne] verbe transitif do-, privesti, pripeljati; dovažati, familier prinesti; figuré pripraviti (quelqu'un à quelque chose koga do česa), prepričati; povzročiti, izzvati, povod dati; uvesti, vpeljati (modo), napeljati (pogovor) (sur na); potegniti k sebi; spustiti, sneti (jadro)
s'amener (populaire) priti
amener la conversation sur un sujet napeljati pogovor na kak predmet
amener des ennuis privesti do nevšečnosti, povzročiti nevšečnosti
amener les voiles sneti, spustiti jadra
amener les couleurs spustiti, sneti zastavo
délivrer un mandat d'amener izdati poziv pred sodišče, tiralico
le pêcheur amène son filet ribič potegne k sebi mrežo
faire amener quelqu'un privesti koga
amener quelqu'un à son opinion koga pridobiti za svoje mnenje
amener à soi toute la couverture (figuré) vse ugodnosti zase pobrati
amène-toi ici! (populaire) privleci se sem! pridi sem!
-
amenità f
1. ljubkost, čar, prikupnost
2. duhovitost, dovtip
3. puhlost, bedarija:
non dire amenità! ne govori neumnosti!
-
aménité [amenite] féminin prijetnost, milina
traiter quelqu'un sans aménité trdo s kom ravnati
se dire aménités (ironično) povedati si »prijaznosti«
-
ameno ljubek, prikupen, mičen, dražesten; zabaven
escritor ameno leposlovec
literatura amena leposlovje
-
amēno agg.
1. ljubek, prijeten, prikupen:
paesaggio ameno ljubka pokrajina
2. zabaven:
un passatempo ameno zabavna igra
letteratura amena zabavna literatura
3. vesel, duhovit, šegav:
tipo ameno šaljivec
-
amenoreja samostalnik
medicina (izostanek menstruacije) ▸ amenorrhea, menstruáció-kimaradás
-
āmēns -entis (= qui a mente discedit Varr.) brezumen, nespameten, brez glave, (ves) iz sebe, omamljen, zmeden, (kakor) besen: pater amens, qui odisset eum sine causa, quem procrearat Ci., arma amens capio V., lugubris et amens... totum percensuit orbem O., quo (in vico) amens, agitantibus furiis sororis ac viri, Tullia per patris corpus carpentum egisse fertur L., homo audacissimus atque amentissimus Ci.; z abl.: amens metu, terrore, invidiā, vino L., aspectu V., dolore O., caeli divisis partibus Lucr., periculi magnitudine Cu.; s pleonastičnim loc.: amens animi V.; kot subst. masc. = nespametnež, blaznež: erat amentis, cum aciem videres, pacem cogitare Ci. kazalo bi na blaznost, amentis est superstitione praeceptorum contra rationem causae trahi Q.; met. o abstr. kot vzrok ali učinek amentiae brezsmiseln, nesmiseln, nespameten: furor Cat., ira Sen. ph., impetus, metus Lucan., terror Cl., nihil hoc amentius dicitur Ci., amentissimum consilium Ci. ep.
-
āmentātiō -ōnis, f (āmentāre) metanje, lučanje (z jermenom zamašnikom); od tod met. pl. amentationes = zagnane strele, metala: Tert.
-
āmentātus 3 (āmentum) z jermenom zamašnikom opravljen: hastae Ci., in pren. = na met pripravljene puščice ali strelice: Ci.
-
āmentia -ae, f (āmēns) brezumje (brazumnost), poblaznelost, blaznost, blazna drznost, nespamet, neprimerno (brezumno, nespametno) počenjanje ali vedenje (naspr. ratio): animi affectionem lumine mentis carentem nominaverunt amentiam Ci., caecus amentiā Ci., bona ratio cum perdita, mens sana cum amentia... confligit Ci., tanta vis amentiae... mentem turbaverat L., in istam amentiam incidere Ci., alicui amentiam inicere Ci., alicuius amentiam augere S., dolore pulsa gravi gravis est amentia O., equitare in arundine longā si quem delectet barbatum, amentia verset H.