amita -ae, f teta (po očetu): Ci., N., L., amita est patris mei soror P. F., amita magna Icti. stara teta, v tem pomenu tudi samo amita: proavum Pompeium, amitam Scriboniam ostentat T., am. maior (= proamita) Icti. pradedova sestra, am. maxima (=abamita) Icti. prapradedova sestra ali pradedova teta.
Amiternum -ī, n Amiteren (Amatrice), sabinsko mesto ob reki Aternu (Aternus), po katerem ima ime, Salustijev rojstni kraj: L. Od tod adj. Amiternus 3 amiternski: cohors V., ager Mart. Amiternīnus 3 amiternski: Plin., ager L.; subst. Amiternīnī -ōrum, m Amiternjani, preb. Amiterna: L., Plin.
amitié [amitje] féminin prijateljstvo, prijateljsko dejanje, prijaznost, ljubeznivost; privrženost, navezanost (živali)
faites-moi l'amitié de ... bodite tako ljubeznivi in ...
faites-lui toutes mes amitiés lepo ga pozdravite v mojem imenu
il m'a fait mille amitiés bil je zelo dober z mano
faites-nous l'amitié de venir dîner à la maison izkažite mi prijateljsko uslugo in pridite k nam na večerjo
se lier d'amitié avec quelqu'un skleniti s kom prijateljstvo
prendre quelqu'un en amitié se prendre d'amitié pour quelqu'un spoprijateljiti se s kom
amitīnus 3 (amita) ki izhaja od očetove sestre; od tod subst. amitīnī -ōrum, m in amitīnae -ārum, f bratranca, sestrični = otroka, katerima sta enega oče in drugega mati brat in sestra: Non., Paul., G. (Dig.).
āmittō -ere -mīsī -missum
1. (predklas.) stran poslati, odposlati (odpošiljati), izpustiti, odpustiti (odpuščati): stulte feci, qui hunc amisi Pl., quia te servavi, me amisisti liberum Pl., nunc amitte, quaeso, hunc Ter. zdaj ga (iz)pusti, ne stori mu nič (žalega), lectos propter cariem et tineam Varr. proč dati, amisso pactione Publio legato S. fr.
2. pren.
a) (prostovoljno, nalašč) kaj (o)pustiti (opuščati), popustiti (popuščati), odreči (odrekati) se čemu, izogniti se čemu: rem inquisitam Pl., unam hanc noxiam Ter., amittenda fortitudo aut sepeliendus dolor Ci., priore (sacramento) amisso Ci., am. omnes has provincias Ci., fidem N. besedo prelomiti, spiritum ante quam ultionem T., matrimonium T.; z dvojnim acc.: ne tantum scelus impunitum amittatis S. (drugi berejo: omittatis).
b) (proti svoji volji) koga ali kaj (iz)pustiti (izpuščati), vnemar pustiti (puščati), zanemariti (zanemarjati), prezreti (prezirati): anulum Ter., praedam manibus ali de manibus Ci., ex oculis manibusque L., aliquem prope e manibus inter tumultum L.; poseb. am. occasionem Ter., Ci. ali tempus Ci. ugodno (lepo) priliko vnemar pustiti, zamuditi, amissi tot dies rei gerendae Ci.
c) (po svoji krivdi ali brez nje, po pomoti, spregledu, naključju) izgubiti (izgubljati): regem Cu., optimates (naklonjenost plemstva) N., arma et impedimenta N., praedam omnem L., exercitum L., T., patriam L., oppidum Ci., S., classes Ci., rem publ. verbo retinere, re ipsa amisisse Ci., oculos C., lumina oculorum C. ali samo lumina Ci., aspectum Ci., colorem Ci. ep., H., O., Cels., messem, pecuniam grandem, bona, fortunas suas, mentem, causam, litem, ius imperii Ci., vitam Pl., Ci., Corn., animam Corn., Lucr., fidem Ph. verjetnost, plumam ali pennas Plin. (o ptičih) goliti se, usum pedum Plin. iun. odvaditi se (pozabiti) hoditi, odvaditi se hoje, verba Aur. onemeti, obmolkniti; amissa recuperare N.; poseb. zaradi smrti izgubiti: uxorem N., puer amisso patre Ci., patres amissis filiis irati Ci., res publ. tot duces amisit Ci., amittere magnam partem exercitus fame aut frigore L., amissi aut gladio aut morbo cives Vell., multum in Valerio Flacco nuper amisimus Q., liberi amissi (naspr. superstites) Plin. iun.; subst. pt. pf. āmissī -ōrum, m izgubljenci (zaradi smrti), pokojniki, rajniki Aus.
Opomba: Sinkop. pf. āmīstī: Ter., āmīssis = amiseris: Pl.
amlētico agg. (m pl. -ci) hamletovski:
dubbio amletico hamletovski dvom
amma -ae, f (po ljud. etim. šalj. = „stara mati“; prim. amita) uharica, bubuj: Isid.
ammaccare v. tr. (pres. ammacco) zmečkati, obtolči
ammaestrare v. tr. (pres. ammaēstro)
1. učiti, uriti, vzgajati:
ammaestrare nel canto učiti petja
la storia ammaestra zgodovina uči
2. dresirati
ammagliare1 v. tr. (pres. ammaglio) tolči z nabijalnikom, z betom
ammagliare2 v. tr. (pres. ammaglio) zadrgniti, zategniti
ammainare v. tr. (pres. ammaino) spustiti, spuščati (zastavo, jadro):
ammainare le vele pren. odnehati
ammalare, ammalarsi v. intr.; v. rifl. (pres. /mi/ ammalo) zboleti:
all'improvviso il fanciullo ammalò deček je nenadoma zbolel
si è ammalato di polmonite zbolel je za pljučnico
ammalato
A) agg. bolan, obolel:
ammalato di tifo obolel za tifusom
è ammalato di nostalgia pren. daje ga domotožje
B) m (f -ta) bolnik, bolnica
ammaliare v. tr. (pres. ammalio)
1. uročiti, začarati
2. očarati:
la bellezza del luogo lo ammaliò očarala ga je lepota kraja
ammaliatore
A) m (f -trice) čarovnik, uročevalec; pren. zapeljivec
B) agg. očarujoč, očarljiv, zapeljiv:
sorriso ammaliatore očarljiv nasmeh
ammalinconire
A) v. tr. (pres. ammalinconisco) užalostiti, narediti otožnega
B) v. intr. postati otožen
ammaliziare v. tr. (pres. ammalizio)
1. izpriditi, pokvariti, narediti koga zlobnega
2. narediti koga premetenega
ammalizzire
A) v. tr. (pres. ammalizzisco)
1. izpriditi, pokvariti, narediti koga zlobnega
2. narediti koga premetenega
B) v. intr.
1. izpriditi se, pokvariti se
2. postati premeten
ammaltare v. tr. (pres. ammalto) redko delati malto