Franja

Zadetki iskanja

  • àed -éda m (gr. aoidós) aed, ljudski pevec pri starih Grkih
  • aède [aɛd] masculin epski pesnik in recitator v stari Grčiji
  • aedile [í:dail] samostalnik
    edil, nadzornik javnih zgradb v starem Rimu; mestni nadzornik
  • aedo moški spol pevec; epik
  • aēdo m

    1. aojd (ljudski pesnik, pevec v stari Grčiji)

    2. pren. pesnik
  • aéfien, ne [aefjɛ̃, ɛn] adjectif, histoire iz francoske ekvatorialne Afrike
  • aeger [í:džə]

    1. pridevnik
    bolan

    2. samostalnik
    britanska angleščina, univerza opravičilo odsotnosti zaradi bolezni
  • aegis [í:džis] samostalnik
    varstvo, zaščita

    under the aegis of s.o. pod zaščito koga
  • aegrotat [igróutət] samostalnik
    bolniško spričevalo (študenta britanske univerze)
  • aékati àēčēm poganjati živino s klicem hij, hej
  • aéknuti àēknēm pognati živino s klicem hij, hej
  • aeneus [eií:niəs] pridevnik
    medeninast, bronast
  • aeolian [ióuliən] pridevnik
    prednjeazijski; vetrn, zračen
  • aeon [í:ən] samostalnik
    vek, era; dolga doba, večnost; (v Platonovi filozofiji) moč, ki biva od nekdaj
  • Aepiornis [i:piɔ́rnis] samostalnik
    zoologija epiornis
  • aequoreal [i:kwɔ́riəl] pridevnik
    oceanski
  • àer -a m, àer -i ž (gr. , lat. aer)
    1. pog. zrak
    2. prtiček za pokrivanje keliha (pravosl.)
  • áer -e n

    1. zrak
    în aer liber na prostem

    2. videz, izraz (obraza)

    3. imenitnost
    a-şi da aere delati se imenitnega, postavljati se
  • āēr āĕris, acc. āëra, m (gr. ἀήρ)

    1. spodnje ozračje, zrak (naspr. aether zgornji, redkejši zrak): itaque aër (utimur enim pro Latino) et ignis et aqua et terra prima sunt Ci., crassus hic et concretus aër, qui est terrae proximus Ci.; pesn.: summus aër arboris V. zračni drevesni vrh.

    2. occ.
    a) vzdušje, atmosfera: Boeotûm in crasso iurares aëre natum H., acutiora ingenia eorum, qui terras incolant eas, in quibus aër sit purus ac tenuis, quam illorum, qui utantur crasso et concreto Ci., Athenis tenue caelum, ex quo acutiores Attici, crassum Thebis, itaque pingues Thebani Ci.
    b) lov. vonj, ki ga prinaša zrak: aër pennae odoratae Lucan., externa nec perdidit aëra terra Lucan.

    3. pesn.
    a) megla, oblak: Venus obscuro gradientes aëre saepsit V. (prim. ἐκάλυψε ἠέρι πολλῇ Hom.); od tod: aëris in campis latis V. na meglenih poljanah (prim. εἰς Τάρταρον ἠερόεντα Hom.).
    b) sapa, piš: bucina, quae medio concepit ubi aëra ponto, litora voce replet O.

    Opomba: Aër tudi fem. (kakor gr. ἀήρ): Enn. ap. Gell., acc.sg. neklas. aërem: Ca. fr., Cels. idr.; v pozni lat. nom. in acc. pl. aëra: Cass. idr.
  • aera1 -ae, f (gr. αἶρα) omotna ljuljka, poseb. plevel med ječmenom: Plin.