àed -éda m (gr. aoidós) aed, ljudski pevec pri starih Grkih
aède [aɛd] masculin epski pesnik in recitator v stari Grčiji
aedile [í:dail] samostalnik
edil, nadzornik javnih zgradb v starem Rimu; mestni nadzornik
aedo moški spol pevec; epik
aēdo m
1. aojd (ljudski pesnik, pevec v stari Grčiji)
2. pren. pesnik
aéfien, ne [aefjɛ̃, ɛn] adjectif, histoire iz francoske ekvatorialne Afrike
aeger [í:džə]
1. pridevnik
bolan
2. samostalnik
britanska angleščina, univerza opravičilo odsotnosti zaradi bolezni
aegis [í:džis] samostalnik
varstvo, zaščita
under the aegis of s.o. pod zaščito koga
aegrotat [igróutət] samostalnik
bolniško spričevalo (študenta britanske univerze)
aékati àēčēm poganjati živino s klicem hij, hej
aéknuti àēknēm pognati živino s klicem hij, hej
aeneus [eií:niəs] pridevnik
medeninast, bronast
aeolian [ióuliən] pridevnik
prednjeazijski; vetrn, zračen
aeon [í:ən] samostalnik
vek, era; dolga doba, večnost; (v Platonovi filozofiji) moč, ki biva od nekdaj
Aepiornis [i:piɔ́rnis] samostalnik
zoologija epiornis
aequoreal [i:kwɔ́riəl] pridevnik
oceanski
àer -a m, àer -i ž (gr. , lat. aer)
1. pog. zrak
2. prtiček za pokrivanje keliha (pravosl.)
áer -e n
1. zrak
□ în aer liber na prostem
2. videz, izraz (obraza)
3. imenitnost
□ a-şi da aere delati se imenitnega, postavljati se
āēr āĕris, acc. āëra, m (gr. ἀήρ)
1. spodnje ozračje, zrak (naspr. aether zgornji, redkejši zrak): itaque aër (utimur enim pro Latino) et ignis et aqua et terra prima sunt Ci., crassus hic et concretus aër, qui est terrae proximus Ci.; pesn.: summus aër arboris V. zračni drevesni vrh.
2. occ.
a) vzdušje, atmosfera: Boeotûm in crasso iurares aëre natum H., acutiora ingenia eorum, qui terras incolant eas, in quibus aër sit purus ac tenuis, quam illorum, qui utantur crasso et concreto Ci., Athenis tenue caelum, ex quo acutiores Attici, crassum Thebis, itaque pingues Thebani Ci.
b) lov. vonj, ki ga prinaša zrak: aër pennae odoratae Lucan., externa nec perdidit aëra terra Lucan.
3. pesn.
a) megla, oblak: Venus obscuro gradientes aëre saepsit V. (prim. ἐκάλυψε ἠέρι πολλῇ Hom.); od tod: aëris in campis latis V. na meglenih poljanah (prim. εἰς Τάρταρον ἠερόεντα Hom.).
b) sapa, piš: bucina, quae medio concepit ubi aëra ponto, litora voce replet O.
Opomba: Aër tudi fem. (kakor gr. ἀήρ): Enn. ap. Gell., acc.sg. neklas. aërem: Ca. fr., Cels. idr.; v pozni lat. nom. in acc. pl. aëra: Cass. idr.
aera1 -ae, f (gr. αἶρα) omotna ljuljka, poseb. plevel med ječmenom: Plin.