aeriforme agg. podoben zraku, plinast
aériforme [-fɔrm] adjectif ki ima lastnosti zraka
aerify [ɛ́ərifai] prehodni glagol
v zrak, v nič spremeniti
aerinus 3 (gr. αἴρινος; prim. aera1) iz ljuljke pripravljen: farina Plin.
āërinus 3 (gr. ἀέρινος; prim. āēr)
1. zračen: compedes Varr. ap. Non.
2. barve zraka, sinji: oves Tert.
aeripēs -pedis (aes in pēs) = χαλκόπους, brononog: tauri O., Val. Fl. ali cerva V. ali cervus Sil. (pren. zaradi vztrajnosti in hitrosti); od tod sploh močnih nog, hitronog: cervi Aus.
aerírati aèrīrām agr. aerirati, zračiti, izpostavljati, izpostaviti zraku
aerisí -ésc vt. zračiti, prezračiti
aerisíre -i f zračenje, prezračevanje
aerisít -ă (-ţi, -te) adj. zračen, prezračen
aerisonus 3 (aes in sonāre) „bronozvočen“, od brona zveneč (doneč): Val. Fl., Sil., Stat., Cl.
āërius (āëreus) 3 (gr. ἀέριος)
1. zračen: Iris V., aurae H. ali venti Cat. nebesni vetriči, nubes ali sedes V. nebesni oblaki, aëriae domus H. nebesni prostori, zračno domovje, vzdušje, aërius cursus O. po zraku, aërias vias carpere O. po zraku leteti, aëria avis O. ali aëriae grues V. ali volucres Lucr. visokoleteči, tako tudi: quorum (generum animantium)... alterum pennigerum et aërium Ci.; aër. mel V. nebesni (po mnenju starodavnikov, da pada med z neba kot rosa, ki jo čebele le nabirajo).
2. zračen = v zrak moleč, nebotičen, visok: Alpes V., O., mons, rupes, arces Phaeacum, quercus, ulmus V., cornua (caprae) O., cacumen, cupressus Cat., vertex montis Tib., clamor Stat. do neba udarjajoče.
3. pren.
a) barve zraka, sinji: color Tert., vestes Vulg.
b) zračen = prazen: spes Arn.
āërizūsa -ae, f (pt. glag. ἀερίζειν čist kakor zrak biti) sinji dragulj, menda turkiz: Plin.
aero... (gr. , lat.) prvi del zloženk, ki se nanaša na zrak, letalo ali letalstvo
aerō -āre (aes) z bakrom okovati: Prisc.
aerō (ērō, hērō) -ōnis, m (αἴρω; prim. aerumna, aerumnula) naramni koš iz šibovja za nošenje peska: Vitr., Plin., Dig., Don.
aéro- [aerɔ] zračni; letalski
aerobalìstika ž (gr. ballo) fiz. aerobalistika