Franja

aéknuti àēknēm pognati živino s klicem hij, hej

aeneus [eií:niəs] pridevnik
medeninast, bronast

aeolian [ióuliən] pridevnik
prednjeazijski; vetrn, zračen

aeolic [iɔ́lik] ➞ aeolian

aeon [í:ən] samostalnik
vek, era; dolga doba, večnost; (v Platonovi filozofiji) moč, ki biva od nekdaj

Aepiornis [i:piɔ́rnis] samostalnik
zoologija epiornis

aequoreal [i:kwɔ́riəl] pridevnik
oceanski

àer -a m, àer -i ž (gr. , lat. aer)
1. pog. zrak
2. prtiček za pokrivanje keliha (pravosl.)

áer -e n

1. zrak
□ în aer liber na prostem

2. videz, izraz (obraza)

3. imenitnost
□ a-şi da aere delati se imenitnega, postavljati se

āēr āĕris, acc. āëra, m (gr. ἀήρ)

1. spodnje ozračje, zrak (naspr. aether zgornji, redkejši zrak): itaque aër (utimur enim pro Latino) et ignis et aqua et terra prima sunt Ci., crassus hic et concretus aër, qui est terrae proximus Ci.; pesn.: summus aër arboris V. zračni drevesni vrh.

2. occ.
a) vzdušje, atmosfera: Boeotûm in crasso iurares aëre natum H., acutiora ingenia eorum, qui terras incolant eas, in quibus aër sit purus ac tenuis, quam illorum, qui utantur crasso et concreto Ci., Athenis tenue caelum, ex quo acutiores Attici, crassum Thebis, itaque pingues Thebani Ci.
b) lov. vonj, ki ga prinaša zrak: aër pennae odoratae Lucan., externa nec perdidit aëra terra Lucan.

3. pesn.
a) megla, oblak: Venus obscuro gradientes aëre saepsit V. (prim. ἐκάλυψε ἠέρι πολλῇ Hom.); od tod: aëris in campis latis V. na meglenih poljanah (prim. εἰς Τάρταρον ἠερόεντα Hom.).
b) sapa, piš: bucina, quae medio concepit ubi aëra ponto, litora voce replet O.

Opomba: Aër tudi fem. (kakor gr. ἀήρ): Enn. ap. Gell., acc.sg. neklas. aërem: Ca. fr., Cels. idr.; v pozni lat. nom. in acc. pl. aëra: Cass. idr.

aera¹ -ae, f (gr. αἶρα) omotna ljuljka, poseb. plevel med ječmenom: Plin.

aera² -ae, f (prvotno najbrž pl. substantiva aes s spremenjenim spolom in deklinacijo) dano število, postavka kakega računa (= klas. pl. aera, gl. aes); od tod doba, od katere se izhaja pri štetju časa, razdobje (= ἐποχή): Isid.

A.E.R.A. abbréviation Association pour l'Encouragement à la Recherche Aéronautique

aerácija ž (lat. aeratio) agr. aeracija, zračenje, izpostavljanje zraku: aeracija zemljišta; površinska aeracija

aeración ženski spol zračenje

aerācius 3 (aes) bronast, méden: denarius Vitr.

aérage [aeraž] masculin zračenje, ventilacija

installation féminin, puits masculin d'aérage naprave, jašek za zračenje

aerāmen -inis, n (aes) = aerāmentum: Cod. Th., Th. Prisc.

aeramento m agr. zračenje mošta

aerāmentum -ī, n (aes)

1. bron, med (fem.): It., Vulg., Aug.; v pl. bronasti ali medeni odstružki za varjenje: Plin.

2. met. (nav. v pl.) medenina, bronasta posoda: Col., Plin., Paul., Vulg., Aug.