aerírati aèrīrām agr. aerirati, zračiti, izpostavljati, izpostaviti zraku
aerisí -ésc vt. zračiti, prezračiti
aerisíre -i f zračenje, prezračevanje
aerisít -ă (-ţi, -te) adj. zračen, prezračen
aerisonus 3 (aes in sonāre) „bronozvočen“, od brona zveneč (doneč): Val. Fl., Sil., Stat., Cl.
āërius (āëreus) 3 (gr. ἀέριος)
1. zračen: Iris V., aurae H. ali venti Cat. nebesni vetriči, nubes ali sedes V. nebesni oblaki, aëriae domus H. nebesni prostori, zračno domovje, vzdušje, aërius cursus O. po zraku, aërias vias carpere O. po zraku leteti, aëria avis O. ali aëriae grues V. ali volucres Lucr. visokoleteči, tako tudi: quorum (generum animantium)... alterum pennigerum et aërium Ci.; aër. mel V. nebesni (po mnenju starodavnikov, da pada med z neba kot rosa, ki jo čebele le nabirajo).
2. zračen = v zrak moleč, nebotičen, visok: Alpes V., O., mons, rupes, arces Phaeacum, quercus, ulmus V., cornua (caprae) O., cacumen, cupressus Cat., vertex montis Tib., clamor Stat. do neba udarjajoče.
3. pren.
a) barve zraka, sinji: color Tert., vestes Vulg.
b) zračen = prazen: spes Arn.
āërizūsa -ae, f (pt. glag. ἀερίζειν čist kakor zrak biti) sinji dragulj, menda turkiz: Plin.
aero... (gr. , lat.) prvi del zloženk, ki se nanaša na zrak, letalo ali letalstvo
aerō -āre (aes) z bakrom okovati: Prisc.
aerō (ērō, hērō) -ōnis, m (αἴρω; prim. aerumna, aerumnula) naramni koš iz šibovja za nošenje peska: Vitr., Plin., Dig., Don.
aéro- [aerɔ] zračni; letalski
aerobalìstika ž (gr. ballo) fiz. aerobalistika
aerobatics [ɛərɔbǽtiks] samostalnik
množina umetnije z letalom v zraku
aerobátika (letalske akrobacije) aerobatics pl (s konstr. v sg)
aerob|en [ó] (-na, -no) aerob
aeroben pridevnik1. (o telesni aktivnosti) ▸
aerobaerobna vadba ▸ aerob edzés
aerobno dihanje ▸ aerob légzés
2. (o bakteriji) ▸
aerobaerobni razkroj ▸ aerob bomlás
Povezane iztočnice: aerobna bakterija aeróben biologija aérobie pridevnik (in moški spol samostalnik v francoščini)
aeróben (-bna -o) adj. biol. aerobio
aerobic [ɛəróubik] pridevnik
zoologija aeroben