Franja

aerírati aèrīrām agr. aerirati, zračiti, izpostavljati, izpostaviti zraku

aerisí -ésc vt. zračiti, prezračiti

aerisíre -i f zračenje, prezračevanje

aerisít -ă (-ţi, -te) adj. zračen, prezračen

aerisonus 3 (aes in sonāre) „bronozvočen“, od brona zveneč (doneč): Val. Fl., Sil., Stat., Cl.

āërius (āëreus) 3 (gr. ἀέριος)

1. zračen: Iris V., aurae H. ali venti Cat. nebesni vetriči, nubes ali sedes V. nebesni oblaki, aëriae domus H. nebesni prostori, zračno domovje, vzdušje, aërius cursus O. po zraku, aërias vias carpere O. po zraku leteti, aëria avis O. ali aëriae grues V. ali volucres Lucr. visokoleteči, tako tudi: quorum (generum animantium)... alterum pennigerum et aërium Ci.; aër. mel V. nebesni (po mnenju starodavnikov, da pada med z neba kot rosa, ki jo čebele le nabirajo).

2. zračen = v zrak moleč, nebotičen, visok: Alpes V., O., mons, rupes, arces Phaeacum, quercus, ulmus V., cornua (caprae) O., cacumen, cupressus Cat., vertex montis Tib., clamor Stat. do neba udarjajoče.

3. pren.
a) barve zraka, sinji: color Tert., vestes Vulg.
b) zračen = prazen: spes Arn.

āërizūsa -ae, f (pt. glag. ἀερίζειν čist kakor zrak biti) sinji dragulj, menda turkiz: Plin.

aero... (gr. , lat.) prvi del zloženk, ki se nanaša na zrak, letalo ali letalstvo

aerō -āre (aes) z bakrom okovati: Prisc.

aerō (ērō, hērō) -ōnis, m (αἴρω; prim. aerumna, aerumnula) naramni koš iz šibovja za nošenje peska: Vitr., Plin., Dig., Don.

aéro- [aerɔ] zračni; letalski

aerob aeroben

aerobalìstika ž (gr. ballo) fiz. aerobalistika

aerobatics [ɛərɔbǽtiks] samostalnik
množina umetnije z letalom v zraku

aerobátika (letalske akrobacije) aerobatics pl (s konstr. v sg)

aerob|en [ó] (-na, -no) aerob

aeroben pridevnik
1. (o telesni aktivnosti) ▸ aerob
2. (o bakteriji) ▸ aerobPovezane iztočnice: aerobna bakterija

aeróben biologija aérobie pridevnik (in moški spol samostalnik v francoščini)

aeróben (-bna -o) adj. biol. aerobio

aerobic [ɛəróubik] pridevnik
zoologija aeroben