Franja

Zadetki iskanja

  • Amphilochī -ōrum, m (Ἀμφίλοχοι) Amfilohi, akarnansko ljudstvo: L. — Od tod adj. Amphilochicus (Amphilochius) 3 amfiloški: Argos Amphilochicum (Ἄργος τὸ Ἀμφιλοχικόν) Plin. ali Argos Amphilochium L. Amfiloški Arg, glav. mesto Amfilohov; subst. Amphilochia -ae, f (Ἀμφιλοχία) Amfilohija, amfiloška pokrajina: Ci., L.
  • Amphilochus -ī, m (Ἀμφίλοχος) Amfiloh

    1. Amfiarajev sin, kot heros čaščen v atiškem Oropu: L.; z Mopsom je ustanovil več gr. mest, npr. Mal (Mallos) v Kilikiji: Ci.

    2. gr. pisec del o poljedelstvu: Varr., Col., Plin.
  • amphimacrus -ī, m (gr. ἀμφίμακρος = spredaj in zadaj dolg), imenovan tudi crēticus, amfimaker, metr. za stopico —⏑—: Q.
  • amphimallum (amphimallium -iī ), n (gr. ὰμφίμαλλον) amfimal(ij), neka na obeh straneh kosmata volnena tkanina: Varr., Plin., Hier.
  • Amphinomus -ī, m (Ἀμφίνομος) Amfinom, katanski mladenič, ki je nesel z bratom Anapom svoje starše skozi ogenj gore Etne: Val. Max., Ci.; to dejanje, a brez imen mladeničev, omenjata tudi Sen. ph. (De beneficiis, III, 37, 2) in Sil. (XIV, 197).
  • Amphīō (Amphīōn) -onis, acc. -onem, pesn. -ona, m (Ἀμφίων) Amfion

    1. z Zetom Jupitrov in Antiopin sin, Niobin mož, izvrsten pevec, njegov brat pa pastir in lovec. Ko sta brata zidala Tebe, se je kamenje po taktu Amfionove lire samo zlagalo. Po smrti svojih otrok se je Amfion sam pokončal: V., H. idr. Amphionis arces (= Thebae) O.; Pacuvianus Amphio Ci. Amfion v Pakuvijevi tragediji. — Od tod adj. Amphīonius 3 Amfionov: lyra Pr., pecten Sil., ars Sid.; pesn. = tebanski: canes Sen. tr., palestra Cl.

    2. neki argonavt: Hyg., Val. Fl.

    3. neki igralec v tragedijah: Varr. fr.
  • Amphipolis, acc. -im, abl. -ī, f (Ἀμφίπολις) Amfipola (zdaj Emboli), mesto severno od ustja reke Strimona, ki ga obteka v dveh rokavih (od tod mestu ime); ob ustju luka Eion: N., L., Vulg. — Od tod subst. Amphipolītēs -ae, m (Ἀμφιπολίτης) Amfipolec, preb. mesta Amfipole: Varr., Col.; adj. Amphipolītānus 3 amfipolski: arx Iust.
  • amphiprostȳlos -on (gr. ἀμφιπρόστυλος) spredaj in zadaj obdan s stebrišči: aedes Vitr.
  • Amphīsa, gl. Amphissa.
  • amphisbaena -ae, f (gr. ἀμφίσβαινα) amfisbena, neka vrsta kač, ki zna lesti naprej in nazaj; zato so si jo zamišljali starodavniki dvoglavo: Lucan., Plin., Isid.
  • amphisciī -ōrum, m (gr. ἀμφίσκιοι = biumbres) ki senči z dveh strani: Isid.; v gr. pisavi pri: Ambr.
  • Amphissa (Amphīsa) -ae, f (Ἄμφισσα) Amfisa, Amfiza, staro glav. mesto ozolskih Lokrov v Fokidi: L., Lucan., Plin. (z obl. Amphisa). Od tod adj. Amphissius 3 amfiški: Amphyssia saxa O. lokrovsko predgorje Zefirij (Zephyrium) v Brutiji.
  • Amphissos (Amphīsos) -ī, m Amfis (Amfiz), sin Apolona in Driope, heros eponymos mesta Amfise (Amfize): O.
  • Amphistratus -ī, m (Ἀμφίστρατος) Amfistrat, gr. kipar okrog 114. olimpiade: Plin.
  • amphitanēs, gl. amphidanēs.
  • amphitapos -ī, m (gr. ἀμφίταπος) na obeh straneh kosmata preproga, zlasti kot odeja: Luc. et Varr. ap. Non.; pl. amphitapoe Luc. ap. Non., in heterogen. amphitapa Ulp. (Dig.), Isid.
  • amphithalamus -ī, m (gr. ἀμφιϑάλαμος) soba pred spalnico, predsoba: Vitr.
  • amphitheatre ameriško amphitheater [ǽmfiɵiətə] samostalnik
    amfiteater
    figurativno gledalci
  • amphithéâtre [-teatr] masculin amfiteater; théâtre prostor za gledalce; (amfiteatralna) predavalnica; poslušalci, gledalci

    en amphithéâtre kot amfiteater, stopničasto se dvigajoč
  • amphitheātrum -ī, n (gr. ἀμφιϑέατρον) polkrožno gledališče, amfiteater, elipsasto rim. gledališče, sprva leseno, pozneje umetelno zgrajeno iz kamenja, v sredi jajčast prostor (arēna) za boje gladiatorjev in zveri; ta prostor je obdajalo trdno zidovje z obokanimi votlinami (cavernae) za zveri, na zidovju je bil oder (podium), nad njim v krogih v tri do štiri rede ali pode se dvigajoči sedeži za gledalce in čisto na vrhu odprta galerija. Pred dežjem in pripeko so gledalce branile plahte (vella), razpete čez vse gledališče: Mart., Plin. iun., Isid. Najimenitnejši je bil v Rimu Flavijev amfiteater (zdaj imenovan il Coliseo, Colosseum), ki ga je l. 72 po Kr. začel zidati Flavij Vespazijan in ga je po petih letih dozidal njegov sin Tit. To med Velijo, Eskvilinom in Celijem stoječe gledališče je imelo sedeže za 87000 gledalcev in poleg tega še za 20000 gledalcev prostora na odprti galeriji: Plin., T., Suet. Zidovi drugih amfiteatrov so se ohranili še v Veroni, Piacenzi, Pulju, Salernu in drugod. — Od tod adj.

    1. amphitheātrālis -e amfiteatrski: Plin., Mart., Prud., Cl.

    2. amphitheātricus 3 amfiteatrski: charta Plin. slabša vrsta papirja, ki so jo sprva izdelovali v aleksandrijskem amfiteatru ali okrog njega.