Franja

amphibion -iī, n (gr. ἀμφίβιον) dvoživka: Isid.

amphibolia -ae, f (gr. ἀμφιβολία) dvoumje, dvosmiselnost (čisto lat. ambiguitas): Ci., Corn., Q.

amphibolicē, adv. (amphibolia) dvoumno, dvosmiselno: Porph.

amphibologia -ae, f (gr. ἀμφιβολογία) dvoumje: Cass., v pl.: Isid.

amphibolus 3 (gr. ἀμφίβολος) dvoumen, dvosmiseln: M., Porph., Serv.; adv. amphibolē: Acr. (nekateri berejo: amphibolicē).

amphibrachys, acc. -yn, m (gr. ἀμφίβραχυς = spredaj in zadaj kratek) amfibrah, metr. za stopico ⏑—⏑: Q.

Amphicratēs -is, m (ἀμφικράτης) Amfikrat, gr. kipar okrog 68. olimpiade: Plin.

Amphictyonēs -um, acc. -as, m (Ἀμφικ- τύονες „okoličani“) amfiktionci, amfiktionska zveza, zveza gr. plemen, ki so prebivala okrog kakega svetišča iz verskih, trgovinskih in političnih namenov. Poseb.

1. delfska ali pilska amfiktionska zveza; njeno središče je bilo Apolonovo svetišče v Delfih: Ci., Q.

2. delska amfiktionska zveza kikladskih in sosednjih otočanov z Apolonovim svetiščem na otoku Delosu: T.

amphidanēs -ae, m amfidan, indijski dragulj z magnetno močjo celo do zlata, morda nekak magnetni kršec: Plin.

amphidoxus 3 (gr. ἀμφίδοξος) dvoumen, dvosmiseln: Isid.

Amphilochī -ōrum, m (Ἀμφίλοχοι) Amfilohi, akarnansko ljudstvo: L. — Od tod adj. Amphilochicus (Amphilochius) 3 amfiloški: Argos Amphilochicum (Ἄργος τὸ Ἀμφιλοχικόν) Plin. ali Argos Amphilochium L. Amfiloški Arg, glav. mesto Amfilohov; subst. Amphilochia -ae, f (Ἀμφιλοχία) Amfilohija, amfiloška pokrajina: Ci., L.

Amphilochus -ī, m (Ἀμφίλοχος) Amfiloh

1. Amfiarajev sin, kot heros čaščen v atiškem Oropu: L.; z Mopsom je ustanovil več gr. mest, npr. Mal (Mallos) v Kilikiji: Ci.

2. gr. pisec del o poljedelstvu: Varr., Col., Plin.

amphimacrus -ī, m (gr. ἀμφίμακρος = spredaj in zadaj dolg), imenovan tudi crēticus, amfimaker, metr. za stopico —⏑—: Q.

amphimallum -ī (amphimallium -iī ), n (gr. ὰμφίμαλλον) amfimal(ij), neka na obeh straneh kosmata volnena tkanina: Varr., Plin., Hier.

Amphinomus -ī, m (Ἀμφίνομος) Amfinom, katanski mladenič, ki je nesel z bratom Anapom svoje starše skozi ogenj gore Etne: Val. Max., Ci.; to dejanje, a brez imen mladeničev, omenjata tudi Sen. ph. (De beneficiis, III, 37, 2) in Sil. (XIV, 197).

Amphīō (Amphīōn) -onis, acc. -onem, pesn. -ona, m (Ἀμφίων) Amfion

1. z Zetom Jupitrov in Antiopin sin, Niobin mož, izvrsten pevec, njegov brat pa pastir in lovec. Ko sta brata zidala Tebe, se je kamenje po taktu Amfionove lire samo zlagalo. Po smrti svojih otrok se je Amfion sam pokončal: V., H. idr. Amphionis arces (= Thebae) O.; Pacuvianus Amphio Ci. Amfion v Pakuvijevi tragediji. — Od tod adj. Amphīonius 3 Amfionov: lyra Pr., pecten Sil., ars Sid.; pesn. = tebanski: canes Sen. tr., palestra Cl.

2. neki argonavt: Hyg., Val. Fl.

3. neki igralec v tragedijah: Varr. fr.

Amphipolis, acc. -im, abl. -ī, f (Ἀμφίπολις) Amfipola (zdaj Emboli), mesto severno od ustja reke Strimona, ki ga obteka v dveh rokavih (od tod mestu ime); ob ustju luka Eion: N., L., Vulg. — Od tod subst. Amphipolītēs -ae, m (Ἀμφιπολίτης) Amfipolec, preb. mesta Amfipole: Varr., Col.; adj. Amphipolītānus 3 amfipolski: arx Iust.

amphiprostȳlos -on (gr. ἀμφιπρόστυλος) spredaj in zadaj obdan s stebrišči: aedes Vitr.

Amphīsa, gl. Amphissa.

amphisbaena -ae, f (gr. ἀμφίσβαινα) amfisbena, neka vrsta kač, ki zna lesti naprej in nazaj; zato so si jo zamišljali starodavniki dvoglavo: Lucan., Plin., Isid.