Franja

Amphrȳsos -ī, m (Ἄμφρυσος) Amfriz, primorska rečica v Tesaliji; ob njenih bregovih je baje Apolon 9 let pasel Admetove črede: pastor ab Amphryso V.; kot rečni bog: O. (Metam. I, 580). Od tod adj. Amphrȳsius 3 amfriški: saxa O. lokrijsko skalovje, pesn. = predgorje Zefirij (Zephyrium) v deželi Epizefirskih Lokrov, ki so prišli iz Tesalije (drugi berejo Amphissia saxa); Amphrysia vates V. pesn. = apolonska, sibilska. Amphrȳsiacus 3 amfiški, ob Amfizu: gramen Stat.

ampiezza f

1. obširnost, prostranost

2. velikost, razsežnost:
stanza di notevole ampiezza precej velika soba

3. pren. obseg, razsežnost:
è difficile valutare l'ampiezza del fenomeno težko je oceniti razsežnost pojava

4. pren. obsežnost, širina:
ampiezza di dottrina obsežnost znanja
ampiezza di vedute širina pogledov

5. fiz. amplituda:
ampiezza di marea amplituda bibavice

6. mat. velikost:
l'ampiezza di un angolo velikost kota

ampio agg. (m pl. -pi)

1. prostoren, prostran, obsežen:
sala ampia prostorna dvorana
ampio corridoio prostoren hodnik

2. udoben, širok:
vestito ampio široka obleka

3. številen, obilen:
concedere ampie garanzie dati številna jamstva

4. pren. nabuhel, širok:
significato più ampio širši pomen

ampla -ae, f ročaj, držalo: Amm., Serv.; pren. povod: iste amplam nactus adseverat se actionem daturum Ci.

ample [ǽmpl] pridevnik (amply prislov)
obilen, velik prostoren, razsežen; zadosten

ample stock velika zaloga
ample means zadostna sredstva
it is ample popolnoma zadostuje

ample [ɑ̃pl] adjectif prostoren, (ob)širen; ohlapen, širok, obsežen; bogat (žetev); natančen, izčrpen (poročilo); temeljit

jusqu'à plus ample informé dokler ne bo podrobnejših informacij (o stvari)
pour plus amples renseignements s'adresser à za podrobnejše informacije se obrnite na
faire plus ample connaissance pobliže spoznati

amplector -plectī -plexus sum (ambi in plectere) „oplesti (opletati) se“, od tod

1. ovi(ja)ti kaj, ovi(ja)ti se okrog česa: compedes amplectuntur crura Pl., corpora natorum serpens amplexus V., serpens arboris amplexus stirpem Lucr.;
a) (z rokami) obje(ma)ti, okleniti (oklepati) koga ali kaj, oprije(ma)ti se ali okleniti (oklepati) se koga ali česa (zlasti prijazno ali ljubeče): Kom., genua L. Andr. fr., Pl., V., dextram V. ali manum alicuius Plin. iun. prijeti koga za roko, non possunt amplexae adire Vitr. za roke se vodeč, sinu germanam amplexa fovebat V., ampl. limina portae V., saxa manibus L., gradus templi O., aram T., amplexae tenent (matres) postīs V., ampl. aliquem exanimem Pr.; pren.: quod autem istud imperium est, decemviri, quod amplexi tenetis? L.
b) okleniti (oklepati) = obkoliti (obkoljevati), obda(ja)ti, obseči (obsegati), zavze(ma)ti: Lucr., Plin., hostium aciem L., quantum munimento amplecteretur loci L., terrarum ultimos fines Rubrum mare amplectitur L., nobis idem Alcimedon duo pocula fecit et molli circum est ansas amplexus acantho V., nox tellurem alis amplectitur V. zagrne, ignis proxima quaeque... amplexus totis se dissipavit castris L., postquam coepit... urbis latior amplecti murus H., spatium XXX pedum amplecti Cu.

2. pren.
a) z ljubeznijo obje(ma)ti, visoko ceniti, čislati, ljubiti, zavze(ma)ti se za kaj, skrbno gojiti, negovati: rem publicam, artem, ius civile, nobilitatem et dignitates hominum Ci., illud, quod amplexi sumus Ci. poklic, ki smo si ga s posebno ljubeznijo izbrali, tanto amore suas possessiones amplexi tenebant Ci., quem videtur amplecti res publ. Ci., nimis amplecti plebem videbatur Ci., imperator magis eum in dies amplecti S., alicuius amicitiam ampl. T.; hoc se amplectitur uno H.; occ. poprije(ma)ti se česa, vzeti, jemati (z veseljem, prijazno), spreje(ma)ti, posvetiti (posvečati) se čemu, vda(ja)ti se čemu, komu služi kaj v..., odobriti (odobravati), (po)hvaliti, prista(ja)ti na kaj: optimam quamque causam rei publ., libenter talem animum Ci., victoriam pro sua L., regium nomen L., paupertatem spontaneam Cu. izbrati, qui mortis poenam removet (zametava), ceterorum suppliciorum omnes acerbitates amplectitur Ci. odobrava, perverse prima viai (= viae) Lucr. takoj v začetku napačno pot ubrati = že v začetku napačno razume(va)ti, occasiones obligandi me avidissime ampl. Plin. iun.; z dvojnim acc.: hunc (Lysiam) amplectuntur amatores huius nominis modum (za zgled, vzor) Q.
b) z umom (z mislimi) obseči (obsegati), premisliti (premišljati), preudariti (preudarjati): omnia consilio Ci., cogitationem toto pectore Ci. ep., amplexus animo sum amplius Ci.
c) obseči (obsegati), posne(ma)ti, povze(ma)ti: tu edicto plus amplectĕris quam lege Ci., hoc argumentum pluribus verbis amplecterer Ci., ampl. totum genus iudiciorum Ci., omnes oratores Ci., omnia communiter L. vse počez povze(ma)ti, obravnavati, non ego cuncta meis amplecti versibus opto V.; occ. vze(ma)ti = spreje(ma)ti med kaj, privze(ma)ti v kaj: honestum interdum virtutis nomine amplectimur Ci.; (o stvareh) obseči (obsegati) = vsebovati, v sebi imeti: tabulae religionem amplectuntur Ci., cum (grammatice) prope omnium maximarum artium scientiam amplexa sit Q. obsega, vsebuje. Arh. soobl. amploctor: L. Andr. fr., Prisc., Cass. — Od act. soobl. amplectō -ere imp. amplectitōte: Pl. in pt. pf. amplexus 3: Pl., Petr. fr.

ampleur [ɑ̃plœr] féminin obsežnost, prostornost, obširnost, širina; obilnost; razmah

ampleur du désastre obsežnost katastrofe
prendre de l'ampleur razmahniti se, narasti

amplexābundus 3 (amplexārī) ki se vdaja objemanju, z vso silo objemajoč: Iul. Val.

amplexātiō -ōnis, f (amplexārī) ovijanje, objemanje: Isid.; pren. objemanje z ljubeznijo: Cass.

amplexor -āri -ātus sum (frequ. in intens. glag. amplectī)

1. (z vso silo) objemati koga ali kaj, (z vso silo) oklepati se koga ali česa: osculari et amplexari Ter., aram Pl., (Curio) cum Verre consistit, hunc amplexatur Ci., alicui pedes ampl. Corn.; ampl. cum aliquo ali inter se Pl. objemati se.

2. pren. s posebno ljubeznijo oklepati se ali držati se koga, česa, visoko ceniti, čislati, priznavati: Appius totum me amplexatur Ci. ep. me silno neguje, me zasipava s svojo ljubeznivostjo, ampl. tribunatūs auctoritatem, aequabilitatem iuris, species (= ἰδέας), otium, voluptatem Ci., recte amplexantur (Stoici), quod honestum appellamus Ci., fortunae munera ampl. Plin. — Act. soobl. amplexō -āre: Acc. ap. Non., Luc. ap., Prisc., Pl., Petr., tum auctoritatem censoriam amplexato Ci.

amplexus -ūs, m (amplectī) ovijanje, objem(anje): nutrix animadvertit puerum dormientem circumplicatum serpentis amplexu Ci., (anguis) amplexibus illos necat O., Alcides excutit amplexūs O. se izvije iz objema; prijateljski, ljubezenski objem: cunctantem amplexu molli fovet V., cum dabit amplexūs atque oscula dulcia figet V., accipere, petere amplexūs O., amplexu tenere aliquem T.; evfem. = (telesni) spoj: Sil., Iuv., in mediis ambo deprensi amplexibus haerent O.; pren.: ampl. terrarum Lucr., (Oceanus) orbem terrarum amplexu finit L. objema (obdaja) in omejuje zemeljsko površje, inferiorem eius (Aegypti) partem Nilus... amplexu suo determinat Plin.

ampliación ženski spol razširjenje; fotografija povečanje

aparato de ampliación povečevalni aparat

ampliare v. tr. (pres. amplio) širiti, razširiti, večati, povečati:
ampliare una strada razširiti cesto
ampliare la propria cultura razširjati svoje znanje, razgledanost

ampliātiō -ōnis, f (ampliāre)

1. razširitev, (po)večanje, (po)množitev (v pravem in prenesenem pomenu): Eccl.

2. (pren.) jur. odlog (preložitev) sodne razsodbe v stvari, ki sodnikom še ni jasna: Sen. rh.

ampliātor -ōris, m (ampliāre) množitelj: Aug.

amplificación ženski spol razširjenje; (radio) ojačenje

amplificador moški spol povečevalec; (radio) ojačevalec

amplificar [c/qu] razširiti, povečati; (radio) ojačiti

amplificare v. tr. (pres. amplifico)

1. razširiti, povečati

2. pren. poveličevati, pretiravati:
amplificare i pregi di un'opera poveličevati odlike dela

3. tehn. ojačati:
amplificare un suono ojačati zvok