aera2 -ae, f (prvotno najbrž pl. substantiva aes s spremenjenim spolom in deklinacijo) dano število, postavka kakega računa (= klas. pl. aera, gl. aes); od tod doba, od katere se izhaja pri štetju časa, razdobje (= ἐποχή): Isid.
aerácija ž (lat. aeratio) agr. aeracija, zračenje, izpostavljanje zraku: aeracija zemljišta; površinska aeracija
aeración ženski spol zračenje
aerācius 3 (aes) bronast, méden: denarius Vitr.
aérage [aeraž] masculin zračenje, ventilacija
installation féminin, puits masculin d'aérage naprave, jašek za zračenje
aerāmen -inis, n (aes) = aerāmentum: Cod. Th., Th. Prisc.
aeramento m agr. zračenje mošta
aerāmentum -ī, n (aes)
1. bron, med (fem.): It., Vulg., Aug.; v pl. bronasti ali medeni odstružki za varjenje: Plin.
2. met. (nav. v pl.) medenina, bronasta posoda: Col., Plin., Paul., Vulg., Aug.
aerāneus 3 (aes) bakrenasto pobarvan, bakrene barve: equus Isid.
aerare v. tr. (pres. aero) zračiti, prevetriti
aerārius 3 (aes)
1. rúden, bronen, méden, s kovinami (bronom, bakrom, medjo) se ukvarjajoč: lapis Plin. rudnata kamnina, ruda, ae. metalla Vitr., Plin. ali ae. structurae C. rudniki, officina Plin. topilnica, čistilnica, fornaces Plin. topilnice rude, as Petr. bakren as, faber Plin., Vulg. ali artifex Vulg. kovinar, bronar, kotlar, medeninar, ulivalec kipov, ars Iust., folliculus aerarius Cael. topilniški meh. Od tod subst.
a) aerāria -ae, f (sc. officina) topilnica, čistilnica: Varr., Plin.
b) aerārius -iī, m = aerarius faber: Plin., Mart.
2. occ. na bakren denar nanašajoč se, kdor ali kar ima opraviti z bakrenim denarjem ali vojaško mezdo, denaren: ratio C. računanje z bakrenim denarjem, preračunavanje na baker = nižje denarno merilo, missus Varr. ap. Serv. zadnja (sprva plačana iz nabranega denarja [aes]) tekma na cirkuških igrah, milites Varr. vojaki najemniki, illa vetus aeraria fabula Ci. tista stara pravljica o bakrenih novcih (s katerimi je baje Vetij plačal Klodijo kakor vlačugo), tribuni aerarii Varr., Ci. idr., erarni tribuni, izplačevalci (plebejskega stanu), ki so izplačevali vojakom iz državne blagajne (aerarium) prejeti denar, zlasti mezdo (aera); od l. 70 po Avrelijevem zakonu (lex Aurelia iudicaria) do l. 46 poseben, po imetju vitezom najbližji razred državljanov, iz katerega so volili tretjino sodnikov; sg. tribunus aerarius Ca. ap. Gell. Od tod subst.
a) aerārius -iī, m (sc. civis) erarec, „glavninar“, pripadajoč zadnjemu razredu rimskih državljanov, ki ni imel nobenih pravic in nobenih dolžnosti razen plačevanja določene glavnice (aera); premestitev v ta razred je bila najhujša kazen: his... equi adempti,..., tribuque moti aerarii omnes facti L., censor (eum) in aerarios referri iubet Ci.; kot adj. fem.: omnes tribus praeter unam aerarias reliquit L. epit.
b) aerārium -iī, n zakladnica, erar, državna blagajna, zlasti rimska v Saturnovem svetišču, kjer je bila tudi shramba državnih dokumentov in legijskih znamenj: Varr., C. idr., auri ratio constat, aurum in aerario est Ci., rationes in aerarium... detuli Ci., pecuniam referre in aerarium Ci., aurum... in aerarium deferre ali ferre L., tibi senatus pecuniam ex aerario prompsit Ci., in beneficiis ad aerarium delatus est a L. Lucullo Ci. v zahvalo za nagrado ga je napotil L. Lukul k drž. blagajni; signa ex aerario deferre, signa ex aerario prompta L.; decreta patrum ad aerarium deferre T. v državno shrambo, v tem pomenu tudi: legem condere in aerarium Suet., apud aerarium pendēre Suet. v državni shrambi (kjer so se hranili tudi sodni spisi) „viseti“, o tožencu, čigar pravda še teče; aerarium sanctius (ali sanctum Fl.) tajna državna blagajna, v kateri je bil spravljen denar za nujno silo: quod (aurum vicesimarium) in sanctiore aerario ad ultimos casus servabatur L., pecuniam de aerario sanctiore auferre Ci. ep., tantus repente terror invasit, ut... (Lentulus) aperto sanctiore aerario ex urbe profugeret C.; od tod pren.: illic opes (sc. dicendi) velut sanctiore quodam aerario reconditae, unde ad subitos quosque casus... proferantur Q. Leta 6 po Kr. je cesar Avgust v Rimu ustanovil poseben oddelek državne blagajne: aerarium militare vojno blagajno (za vzdrževanje, mezde in pokojnine vojakov): T., Suet. Za časa cesarjev je aerarium državna blagajna, v nasprotju s cesarsko zasebno blagajno (fiscus): bona Seiani ablata aerario, ut in fiscum cogerentur T., summa aerarii fiscique inopia Suet. O drugih blagajnah: Delum commune aerarium esse voluerunt N., in aerario nihil habent civitates Ci., privatum aer. N. zasebna blagajna; litteras publicas, quas in sanctiore aerario conditas habebant Syracusani Ci. v tajni shrambi. Met. državno imetje, državni zaklad: domum ex aerario aedificare CI. ob državnih stroških; tudi zakladnica, zaklad kakega kralja: Ci. (Ep. ad Atticum VI. 1, 3).
aerate [éiəreit, ɛ́əreit] prehodni glagol
zračiti; oksidirati; s plinom prepojiti
aerated water sodavica
aérateur [-tœr] masculin ventilator, zračnik, prezračevalnik
aeration [eiəréišən, ɛəréišən] samostalnik
zračenje, prepojitev s plinom
aération [aerasjɔ̃] féminin (pre)zračenje
aerato agg.
1. prezračen
2. ozračen, aeriran, nasičen z zrakom ali plinom:
acque aerate gazirane vode
aeratore m zračnik, ventilator
aerātus 3 (aes)
1. z bronom (medjo, bakrom) okovan: portae, postes O., fores Tib., ostia Plin., lecti Ci., L. z bronastimi nogami, naves C., H. ali prorae, classis V. ali puppes O. ali carinae Sil. z bronastimi kljuni, aeratae acies V. z bronastimi oklepi; subst. aerātae -ārum, f (sc. naves) z bronom okovane bojne ladje: Sen. ph.
2. pesn. bronast: compedes Varr. ap. Non., securis V., cuspis O., catenae, pila Pr., crates (= loricae) Stat.; pren. trden kakor jeklo: murus, nodi Pr.
3. poln denarja, denaren; le enkrat šalj.: tribuni non tam aerati, quam ut appellantur aerarii Ci. ep.
aerazione f
1. zračenje, prezračevanje
2. tehn. zračenje