Franja

Zadetki iskanja

  • anadēma -atis, n (gr. ἀνάδημα) vpletnik, ženski ovratni okrasni trak: Lucr., Paul. (Dig.)
  • anadendromalachē -ēs, f (gr. ἀναδενδρομαλάχη) slez: Ap. h.
  • anadesmus -ī, m (gr. ἀναδεσμός) vez(ilo): Th. Prisc.
  • anadiplōsis, acc. -im, f (gr. ἀναδίπλωσις) anadiploza = ponovitev iste besede na začetku naslednjega stavka, govorna podoba: Char., Don., M., Sid.
  • anadyomenē -ēs, f (gr. ἀναδυομένη) dvigajoča se, vzhajajoča, naziv Venere, ki se dviga iz morja, sloveča Apelova podoba: Plin.
  • anaerob|en [ó] (-na, -no) anaerob
    anaerobni organizmi Anaerobier množina
  • anaeróben pridevnik anaérobie

    anaerobno gnitje décomposition ženski spol anaérobie
  • anaeróben (-bna -o) adj. biol. anaerobico, anaerobio:
    anaerobne bakterije batteri anaerobi
  • anaerōbio

    A) m (pl. -bi) biol. anaerob, anaerobno živo bitje

    B) agg. anaeroben:
    batteri anaerobi anaerobne bakterije
  • anaerobna bakterija stalna zveza
    biologija (mikroorganizem) ▸ anaerob baktérium
  • an(a)esthesia [æni:sɵí:ziə] samostalnik
    omrtvičenje, anestezija, neobčutljivost

    to give (ali administer) an(a)esthesia omrtvičiti, narkotizirati
  • Anaētica, Anaēticus, gl. Anaītis.
  • añafea ženski spol

    papel de añafea ovojni papir
  • anafilaksa samostalnik
    medicina (alergijska reakcija) ▸ anafilaxia
    Nevarni znaki anafilakse so oteklina grla z oteženim dihanjem (lahko celo zadušitvijo), krč dihal in padec krvnega tlaka s šokom ter s srčno odpovedjo. ▸ Az anafilaxia veszélyes jelei közé tartozik a légzési nehézséggel járó torokduzzanat (esetleg fulladás), légzésszervi görcs és vérnyomáscsökkenés sokkos állapottal, valamint szívleállással.
    Sopomenke: anafilaksija
  • anafilaksija samostalnik
    medicina (alergijska reakcija) ▸ anafilaxia
    Sopomenke: anafilaksa
  • anafora samostalnik
    književnost (besedna figura) ▸ anafora
  • anagallide f bot. njivska kurja češnjica (Anagallis arvensis)
  • anagallis, acc. -ida, f (iz gr. ἀναγαλλίς) bot. kuroslep, kurja češnjica: Plin., Marc., Cael.
  • anaglyphārius -iī, m (iz gr. ἀνάγλυφος) vrezovalec, izdelovalec reliefnih rezbarij; pren.: anaglypharii usurarum Ambr.
  • anaglyphe, -glypte [-glif, glipt] adjectif plastičen, polreliefen