anbrennen* transitiv (anzünden) prižgati, (anbrennen lassen) osmoditi, Speisen: prismoditi; intransitiv (entflammen) vžgati se
anbringen*
1. (bringen) prineti, prinašati, eine Klausel: vnesti
2. (befestigen) pritrditi, namestiti
3. (abgeben) einen Brief, ein Kind: oddati, Waren: spraviti v promet, eine Bitte, Klage: vložiti, predložiti, eine spöttische Bemerkung: znebiti se (pripombe)
Anbruch, der,
1. začetek; bei Anbruch der Nacht/des Tages ko se znoči/zdani
2. (Aas) mrhovina
3. Holz: gniloba, gnil les
A.N.C. kratica f ➞ Associazione Nazionale dei Combattenti Državno združenje borcev
anca ženski spol zadnja plat, zadnjica, zadek
ancas pl sedalo, zadnjica; križ (pri živali)
a (las) ancas zadaj sedeč na
ir en ancas zadaj sedeti (na); drug k drugemu spadati
no sufrir ancas ničesar ne trpeti (prenesti, dovoliti)
anca f bok; kolk; bedro:
menare anca hoditi
avere buona anca biti dober hodec
muovere le anche migati z boki
dare d'anche pobegniti
battersi l'anca tolči se po bokih (v znak žalosti, obupa)
ancaesa -ōrum, n (ambi in caedere) st.lat. beseda = vasa caelata posode z reliefnimi rezbarijami: P. F.
Ancaeus -ī, m (Ἀγκαῖος) Ankaj,
1. Arkadec, Likurgov sin, argonavt: O., Hyg.
2. Neptunov sin, leleški vladar: Hyg.
ancala -ae, f in ancalē -ēs, f (gr. ἀγκάλη laket) golen: Cael.
Ancalitēs -um, m Ankaliti, britansko ljudstvo južno od Temze v današnji oxfordski grofiji: C.
ancelj moški spol rastlinstvo, botanika (modri glavinec) die Kornblume
anceps (star. ancipes Pl.) -cipitis, abl. sg. -cipitī, neutr. pl. -cipitia (ambi in caput: anceps quod ex utraque parte caput habeat P. F.)
1. dvoglav: Ianus O., ancipiti imagine Ianus O.; pesn.: anceps cacumen montis O. dvovrha gora.
2. pren. dvostranski, in to =
a) dvorezen: securicula Pl., securis Pl., O., ferrum Lucr., gladius Prud.; pesn.: ancipiti quoniam mucrone utrimque notantur Lucr. (o nasprotju med vročino in mrazom) ker sta na obeh straneh zaznamovana z veliko ostrino.
b) z dveh (obeh) strani (prihajajoč, vržen), na dve (obe) strani (obračajoč se, obrnjen), dvostranski, spredaj in zadaj, dvojen: cum anceps hostis et a fronte et a tergo urgeret L., ancipitibus locis premi N., cum... bellum terrā marique gereretur, vos ancipiti contentione distracti... Ci., ancipitia munimenta L. utrdbe, potrebne na obeh straneh obrambe, anc. acies Cu., Fl., proelium C. ali certamen Iust. (različno od zveze, navedene v nadalj. pod c), ancipites ad ictum L. ki nudi obe strani (sprednjo in zadnjo = prsi in hrbet) metalom (= metanju), anc. periculum N., S., Cu., malum S., Cu., anc. metus et ab cive et ab hoste L., anc. terror intra extraque munitiones C.; occ. bestiarum autem terrenae sunt aliae, partim aquatiles, aliae quasi ancipites (= dvoživke), in utraque sede viventes Ci., anceps faciendi dicendique sapientia Ci., cura cogitandi Ci.
c) = na tehtnici, omahujoč, negotov, dvomen, neodločen (-čena -o in -čna -o) : anceps fatorum via Ci., ancipites viae rationesque et pro omnibus et contra omnia disputandi Ci., anceps et caeca aestimatio Ci., cum ipsa per se res anceps esset L., cum esset incertus exitus et anceps belli fortuna Ci., anceps fortuna pugnae V., anc. proelium L. idr. zgodovinopisci, certamen L., proelii certamen varium atque anceps Ci., ancipiti proelio digredi L., ancipiti Marte pugnare ali bellum gerere L., animum inter Fidenatem Romanamque rem ancipitem gessisti L., Lucanus an Apulus, anceps H., anc. matres V. neodločne; pesn.: anc. formido V. ali pavor Val. Fl.; od tod z inf. = nezmožen: anceps in dubium vocare omnia Fr.; nezanesljiv: fides Cu., urbes Latii dubiae varioque favore ancipites Lucan.
č) dvoumen, dvosmiseln: verborum aut ancipites aut multiplices potestates Corn., anc. oraculum, sententia L., coniectura Cu., ius anceps novi H. dvojno = ki se da razložiti obema strankama v prid.
d) kar utegne povzročiti škodo, nevaren: locus tam anceps Ci., ancipites viae (maris) O., bellum dubia et interdum ancipiti fortuna gestum Vell., anc. auxilium, remedium, morbus Plin., vox pro re publ. honesta, ipsi anceps T.; z inf.: revocare... eos anceps erat L.; subst. neutr. = nevaren položaj, (velika) nevarnost: in anceps trahi, in ancipiti esse T., inter ancipitia T. ob velikih nevarnostih.
ancestral, e, aux [ɑ̃sɛstral, tro] adjectif ki pripada prednikom, kar imamo od prednikov
mœurs féminin pluriel ancestrales stari običaji
ancestrale agg. atavističen, ki se nanaša na prednike:
terrori ancestrali atavistični strahovi
ancêtre [ɑ̃sɛtr] masculin prednik, praded; figuré daljni početnik, predhodnik
mes ancêtres sont originaires de l'Alsace moji predniki so iz Alzacije
ancêtre de surréalisme predhodnik surrealizma
anche cong.
1. tudi:
anche oggi non potrò venire tudi danes ne bom mogel priti
2. (v odgovorih služi kot podkrepitev)
Tu vieni? - Sì - E tua madre? - Anche Boš prišel? - Da - Pa tvoja mati? - Tudi
3. (podkrepi idejo možnosti)
avresti potuto anche star zitto lahko bi tudi molčal
4. celo:
l'hai trattato anche troppo bene z njim si ravnal celo predobro
c'è da considerare anche questo fatto treba je upoštevati tudi to dejstvo
5. četudi, čeprav:
anche dicendoglielo non lo crederà četudi bi mu povedal, ne bo verjel
anche a volerlo aiutare, non si può fare molto per lui tudi če bi mu hotel pomagati, zanj ni mogoče veliko storiti
anche se čeprav
anche se volesse non potrebbe farcela čeprav bi hotel, mu ne bi moglo uspeti
quand'anche recimo tudi, da
ancheggiare v. intr. (pres. ancheggio) gibati z boki
Anchialos (Anchialus) -ī, f (ἀγχίαλος blizu morja) Anhial, traško mesto ob Črnem morju: O., Mel. — Soobl. Anchialum -ī, n: Plin.
anchilosarsi v. rifl. (pres. mi anchilōso) med. otrdeti v sklepih
anchilosato agg. med. otrdel v sklepih (tudi pren.):
ha la memoria anchilosata spomin mu je otopel