Franja

Zadetki iskanja

  • aerare v. tr. (pres. aero) zračiti, prevetriti
  • aerārius 3 (aes)

    1. rúden, bronen, méden, s kovinami (bronom, bakrom, medjo) se ukvarjajoč: lapis Plin. rudnata kamnina, ruda, ae. metalla Vitr., Plin. ali ae. structurae C. rudniki, officina Plin. topilnica, čistilnica, fornaces Plin. topilnice rude, as Petr. bakren as, faber Plin., Vulg. ali artifex Vulg. kovinar, bronar, kotlar, medeninar, ulivalec kipov, ars Iust., folliculus aerarius Cael. topilniški meh. Od tod subst.
    a) aerāria -ae, f (sc. officina) topilnica, čistilnica: Varr., Plin.
    b) aerārius -iī, m = aerarius faber: Plin., Mart.

    2. occ. na bakren denar nanašajoč se, kdor ali kar ima opraviti z bakrenim denarjem ali vojaško mezdo, denaren: ratio C. računanje z bakrenim denarjem, preračunavanje na baker = nižje denarno merilo, missus Varr. ap. Serv. zadnja (sprva plačana iz nabranega denarja [aes]) tekma na cirkuških igrah, milites Varr. vojaki najemniki, illa vetus aeraria fabula Ci. tista stara pravljica o bakrenih novcih (s katerimi je baje Vetij plačal Klodijo kakor vlačugo), tribuni aerarii Varr., Ci. idr., erarni tribuni, izplačevalci (plebejskega stanu), ki so izplačevali vojakom iz državne blagajne (aerarium) prejeti denar, zlasti mezdo (aera); od l. 70 po Avrelijevem zakonu (lex Aurelia iudicaria) do l. 46 poseben, po imetju vitezom najbližji razred državljanov, iz katerega so volili tretjino sodnikov; sg. tribunus aerarius Ca. ap. Gell. Od tod subst.
    a) aerārius -iī, m (sc. civis) erarec, „glavninar“, pripadajoč zadnjemu razredu rimskih državljanov, ki ni imel nobenih pravic in nobenih dolžnosti razen plačevanja določene glavnice (aera); premestitev v ta razred je bila najhujša kazen: his... equi adempti,..., tribuque moti aerarii omnes facti L., censor (eum) in aerarios referri iubet Ci.; kot adj. fem.: omnes tribus praeter unam aerarias reliquit L. epit.
    b) aerārium -iī, n zakladnica, erar, državna blagajna, zlasti rimska v Saturnovem svetišču, kjer je bila tudi shramba državnih dokumentov in legijskih znamenj: Varr., C. idr., auri ratio constat, aurum in aerario est Ci., rationes in aerarium... detuli Ci., pecuniam referre in aerarium Ci., aurum... in aerarium deferre ali ferre L., tibi senatus pecuniam ex aerario prompsit Ci., in beneficiis ad aerarium delatus est a L. Lucullo Ci. v zahvalo za nagrado ga je napotil L. Lukul k drž. blagajni; signa ex aerario deferre, signa ex aerario prompta L.; decreta patrum ad aerarium deferre T. v državno shrambo, v tem pomenu tudi: legem condere in aerarium Suet., apud aerarium pendēre Suet. v državni shrambi (kjer so se hranili tudi sodni spisi) „viseti“, o tožencu, čigar pravda še teče; aerarium sanctius (ali sanctum Fl.) tajna državna blagajna, v kateri je bil spravljen denar za nujno silo: quod (aurum vicesimarium) in sanctiore aerario ad ultimos casus servabatur L., pecuniam de aerario sanctiore auferre Ci. ep., tantus repente terror invasit, ut... (Lentulus) aperto sanctiore aerario ex urbe profugeret C.; od tod pren.: illic opes (sc. dicendi) velut sanctiore quodam aerario reconditae, unde ad subitos quosque casus... proferantur Q. Leta 6 po Kr. je cesar Avgust v Rimu ustanovil poseben oddelek državne blagajne: aerarium militare vojno blagajno (za vzdrževanje, mezde in pokojnine vojakov): T., Suet. Za časa cesarjev je aerarium državna blagajna, v nasprotju s cesarsko zasebno blagajno (fiscus): bona Seiani ablata aerario, ut in fiscum cogerentur T., summa aerarii fiscique inopia Suet. O drugih blagajnah: Delum commune aerarium esse voluerunt N., in aerario nihil habent civitates Ci., privatum aer. N. zasebna blagajna; litteras publicas, quas in sanctiore aerario conditas habebant Syracusani Ci. v tajni shrambi. Met. državno imetje, državni zaklad: domum ex aerario aedificare CI. ob državnih stroških; tudi zakladnica, zaklad kakega kralja: Ci. (Ep. ad Atticum VI. 1, 3).
  • aerate [éiəreit, ɛ́əreit] prehodni glagol
    zračiti; oksidirati; s plinom prepojiti

    aerated water sodavica
  • aérateur [-tœr] masculin ventilator, zračnik, prezračevalnik
  • aeration [eiəréišən, ɛəréišən] samostalnik
    zračenje, prepojitev s plinom
  • aération [aerasjɔ̃] féminin (pre)zračenje
  • aerato agg.

    1. prezračen

    2. ozračen, aeriran, nasičen z zrakom ali plinom:
    acque aerate gazirane vode
  • aeratore m zračnik, ventilator
  • aerātus 3 (aes)

    1. z bronom (medjo, bakrom) okovan: portae, postes O., fores Tib., ostia Plin., lecti Ci., L. z bronastimi nogami, naves C., H. ali prorae, classis V. ali puppes O. ali carinae Sil. z bronastimi kljuni, aeratae acies V. z bronastimi oklepi; subst. aerātae -ārum, f (sc. naves) z bronom okovane bojne ladje: Sen. ph.

    2. pesn. bronast: compedes Varr. ap. Non., securis V., cuspis O., catenae, pila Pr., crates (= loricae) Stat.; pren. trden kakor jeklo: murus, nodi Pr.

    3. poln denarja, denaren; le enkrat šalj.: tribuni non tam aerati, quam ut appellantur aerarii Ci. ep.
  • aerazione f

    1. zračenje, prezračevanje

    2. tehn. zračenje
  • aere m pesn. zrak
  • aéré, e [aere] adjectif prezračen

    chambre féminin aérée prezračena soba
    tissu masculin aéré redka tkanina
  • aerelavīna -ae, f (aes in lavāre) izpiranje rude: Varr.
  • aēreo

    A) agg.

    1. zračen, iz zraka:
    spazio aereo zračni prostor

    2. lahen, lahek:
    veli aerei lahne tančice

    3. neosnovan, prazen:
    discorsi aerei prazne besede

    4. bot. zračen:
    radici aeree zračne korenine

    5. zračen, letalski:
    navigazione aerea zračna plovba
    linea aerea letalska linija
    flotta aerea letalska flota
    posta aerea letalska pošta
    difesa aerea voj. protiletalska obramba

    B) m

    1. (aeroplano) letalo:
    aereo a elica motorno letalo
    aereo a reazione reaktivno letalo
    aereo supersonico nadzvočno letalo
    aereo civile civilno letalo
    aereo militare vojaško letalo
    aereo da bombardamento bombnik
    aereo da caccia lovsko letalo
    aereo da ricognizione izvidniško letalo
    aereo da turismo športno letalo
    in aereo z letalom
    prendere l'aereo potovati z letalom

    2. radijska antena
  • aéreo zračen; prazen, ničev, neveljaven

    correo aéreo letalska pošta
    ferrocarril aéreo žičnica, vzpenjača
    puerto aéreo letališče
  • aereonavale ➞ ≥ aeronavale
  • aérer [aere] verbe transitif (pre)zračiti

    aérer la chambre, la literie prezračiti sobo, posteljnino
    s'aérer (familier) iti na zrak
    aérer un exposé par des anecdotes napraviti ekspoze manj suhoparen z anekdotami
  • aereus 3 (mlajša tvorjenka iz aes nam. starejše a[h]ēneus)

    1. bronast, méden, bakren: Varr. ap. Non., Vitr. idr., cornua, ensis, galea, vectis V., signa aerea et marmorea L.

    2. z bronom (medjo, bakrom) okovan: clipeus V., Cu., puppis, rota, temo V.; pren.
    a) močno zveneč (doneč): vox Poeta (Luc. ali Lucr.) ap. Serv.
    b) bronast: saeculum Serv. Subst.
    a) aereus -eī, m (sc. nummus) bakren denar: Vitr.
    b) aereum -eī, n bakrena barva: pilus aereo similis Plin.
  • āëreus 3, gl. āërius.
  • aerial1 [ɛ́əriəl] pridevnik
    zračen, eteričen
    figurativno namišljen

    aerial ambulance sanitetno letalo
    aerial gun protiletalski top
    aerial locomotion letalski transport
    aerial railway (ali ropeway, cableway) žičnica
    aerial sickness zračna bolezen
    aerial system radijska mreža