Franja

ancienneté [ɑ̃sjɛnte] féminin starost, starodavnost; službena starost (leta)

par ordre d'ancienneté po službenih letih
avoir 20 ans d'ancienneté dans un emploi imeti 20 službenih let

ancient² [éinšənt] samostalnik
arhaično starec, starka

the Ancient of Days Bog Oče
the ancients stara omikana ljudstva; klasični pisatelji

ancīle -is, gen. pl. -ium (T.), heterocl. anciliōrum (H.), n (ambi in caedere: ancilia dicta, quod ab utraque parte ut pelta Thracum incisa sunt Varr.) óblasti, na desni in levi kakor gosli izrezani sveti ščit, ki je baje za kralja Nume padel z neba. Ker je Nimfa Egerija Numi naznanila, da je od ohranitve tega ščita odvisen obstanek mesta Rima, je dal kralj ponarediti še 11 povsem enakih ščitov, da ne bi kdo ukradel pravega. Te ščite so čuvali Salijci v Martovem svetišču kot svetinje, jih vzeli vsako leto 1. marca ter potem med petjem in plesom v slovesnem sprevodu nosili po mestu (ancilia movere, ferre). Svečanost je trajala celih 30 dni; potem so ščite spet shranili v svetišču (ancilia condere): O. idr., (Numa) item Salios duodecim Marti Gradivo legit... caelestiaque arma, quae ancilia appellantur, ferre ac per urbem ire canentes carmina cum tripudiis sollemnique saltatu iussit L., et lapsa ancilia caelo extuderat V., anciliorum et nominis et togae oblitus H., fuere, qui proficiscenti Othoni moras religionemque nondum conditorum ancilium afferrent T.; pesn. sploh majhen óblast ščit: Lucan., laevāque ancile gerebat Picus T.

ancilla -ae, f (demin. ancula strežnica; prim. anculus) dekla, služkinja, hišna, sužnja (naspr. libera): Kom., H., O. idr., ancillarum greges Ci., muliebri ac delicato ancillarum puerorumque comitatu Ci., ancilla, quae ministra dicitur Plin. iun. (o diakonisi pri kristjanih); atrib.: mulier ancilla S.; pren.: terra usūs mortalium semper ancilla Plin. človeškim potrebam vselej ustrežljiva; zaničljivo o človeku, ki se s suženjsko uslužnostjo ponižuje: Fufidius, ancilla turpis S. fr.

ancillaire [ɑ̃silɛr] adjectif

amours pluriel ancillaires ljubezensko razmerje s služkinjo

ancillare agg. ki se nanaša na služkinje; dekelski (zlasti šalj.):
amori ancillari ljubimkanje s služkinjami
crisi ancillare šalj. pomanjkanje gospodinjskih pomočnic

ancillāriolus -ī, m (ancilla) tolažnik dekel, dekličar: Sen. ph., Mart.

ancillāris -e (ancilla) dekelski: artificium Ci., vestis Ulp. (Dig.); pren. = suženjski, nizek: adulatio Amm.

ancillary [ænsíləri] pridevnik
pomožen; podlóžen; postranski

elektrika ancillary equipment pribor

ancillātus -ūs, m (ancillārī) deklovanje, dekelstvo: Arn.

ancillor -ārī -ātus sum (ancilla) deklovati, potem sploh služiti, streči, suženjsko streči komu, suženjsko pokoravati se mu: Acc. ap. Non. in pozni pisci; pren.: aestus ancillantes sideri avido Plin., cetera membra ancillari et subservire capiti Ap.

ancillula -ae, f (demin. ancilla) mlada dekla (služkinja, sužnja): Pl., Ter., O., L., Sen. rh.; pren. služkinja: praesto esse virtutes ut ancillulas Ci., idcirco istam iuris scientiam tamquam ancillulam... adiunxisti Ci.

ancipes, gl. anceps.

ancipite agg.

1. knjižno dvorezen

2. lit.
sillaba ancipite anceps

3. knjižno dvojen, dvoumen, negotov

ancipité, e [ɑ̃sipite] adjectif dvorezen

ancipitous [ænsípitəs] ➞ ancipital

ancīsiō -ōnis, f (ancīsus) obrezovanje: Isid.

ancīsus (amcīsus) 3 (ambi in caedere) obrezan: Lucr.

ancla ženski spol sidro, maček

ancla de respeto nadomestno (zasilno) sidro
estar al ancla biti usidran
echar anclas usidrati se
levar anclas dvigniti sidro

anclābris -e (anculāre) bogoslužen: P. F.