Franja

anclō -āre, gl. anculō.

ancōn -ōnis, m (gr. ἀγκών) komolec, laket; od tod

1. arhit. v pl. ancōnēs
a) kraki kotomera: Vitr.
b) lege pri vratih: Vitr.
c) batni drogovi pri vodnih orglah: Vitr.
č) kvake, skobe, ki vežejo brunovje: Vitr.

2. ročaj pri naslanjaču: Cael.

3. neka pivska posoda v krčmah: Paul. (Dig.).

Ancōn¹ -ōnis, f: Ci. ep., Cat., Iuv., Plin., Sil., nav. (iz acc. Ἀγκῶνα) Ancōna -ae, f: Ci. ep., C., L. idr. (Ἀγκών; ἀγκών = laket, kljuka) Ankon ali Ankona, picensko mesto na vzhodni obali Italije (zdaj Ancona); v besedni igri: Cingulum (mesto in pas) tenemus, Anconem (mesto in kljuko; prim. ancōn 1. d) amisimus Ci. ep. Od tod subst. Ancōnitānus -ī, m Ankonec, po rodu iz Ankone: Ci.

Ancōn² -ōnis, f (Λευκοσύρων Ἀγκών) Ankon, trg s pristaniščem v Pontu: Val. Fl.

ancora f sidro:
gettar l'ancora, dar fondo all'ancora zasidrati se
star sull'ancora biti zasidran
levare, salpare l'ancora dvigniti sidro
ancora di salvezza pren. zadnje upanje

ancora

A) avv.

1. (za označevanje kontinuitete dejanja) še:
stava ancora dormendo spal je še

2. (doslej, za zdaj) še:
non è ancora pronto ni še nared

3. (takrat, tedaj) še:
io ero ancora un bambino jaz sem bil še otrok

4. še, spet:
proverò ancora bom še poskusil

5. (označuje dodatek) še:
ne vuoi ancora un po'? bi še malo?

B) cong. še, celo:
tu sei ancora più fortunato ti si še srečnejši

ancora (anchora) -ae, f (iz gr. ἄγκῡρα)

1. sidro: ancoram iacere Afr. fr., Naev. fr., C. ali ponere L. ali (pesn.) figere, pangere O. sidro vreči (spustiti), ancoram tollere C. ali moliri L. sidro vzdigniti (od tod met. = odriniti: Varr.), ancoram praecīdere Ci., L. sidrno vrv presekati, onerarias naves ad ancoras deligare C., navem in ancoris tenere N. na sidrih imeti, zasidrano imeti, consistit navis in ancoris C. ali ad ancoram Ci. stoji zasidrana, resolutis oris in ancoras evehuntur L. ko so se odvezale vrvi, s katerimi so ladje pripete na obalo, so se ladje zasidrale; pren. = zasilno sidro, rešilno sidro: Sil., Aug., unde petam solacia? ancora nulla nostram tenet ratem O.

2. redko v druge namene, npr. ferreae ancorae železne skobe: Pall.

ancoraggio m (pl. -gi)

1. navt. sidrišče, sidranje:
tassa d'ancoraggio sidrnina

2. tehn. sidranje

ancorāgō (anchorāgō) -inis, f renska riba ankoragina (ankorahina): Cass.

ancorālis (anchorālis) -e (ancora, anchora) sidrn: strophium Ap. = subst. ancorāle -is, n sidrna vrv: Plin., ancoralia incīdere L.

ancorare

A) v. tr. (pres. ancoro)

1. usidrati, zasidrati

2. pripeti, pričvrstiti, pritrditi (na kaj) (tudi pren.):
ancorare qcs. alla parete pritrditi kaj na steno
ancorare un ragionamento a principi logici indiscutibili utemeljiti sklep z neizpodbitnimi logičnimi načeli

3. pren. ekon. vezati (valuto na drugo):
ancorare la lira al dollaro vezati liro na dolar

B) ➞ ancorarsi v. rifl. (pres. mi ancoro)

1. usidrati se, zasidrati se

2. pren. oprijeti se, okleniti, oklepati se:
ancorarsi a una certezza oklepati se neke resnice

ancorārius 3 (ancora) sidrn: funes ancorarii C. sidrne vrvi. — Ancorārius mōns Ankorsko pogorje v Mavretaniji: Plin., Amm.

ancorché cong. knjižno čeprav:
ancorché non l'avessi mai visto di persona, tuttavia capii čeprav ga osebno še nisem nikoli videli, sem razumel

ancre [ɑ̃kr] féminin sidro, maček

ancre de salut zasilno sidro
jeter l'ancre vreči sidro, zasidrati se
lever l'ancre dvigniti sidro
être, se mettre à l'ancre biti zasidran
bouée féminin, chaîne féminin d'ancre sidrna boja, veriga

ancrer [ɑ̃kre] verbe transitif zasidrati; pri-, utrditi, ukoreniniti

ancrer le navire zasidrati ladjo
s'ancrer zasidrati se, figuré nastaniti se, vgnezditi se, ukoreniniti se
ancrer une idée dans l'esprit, dans la tête de quelqu'un vtepsti, vbiti komu idejo v glavo
avoir une idée ancrée dans l'esprit vtepsti si idejo v glavo
être ancré biti zasidran, figuré biti ukoreninjen

ancress [ǽŋkris] ➞ anchoress

ancula -ae, f (anculus) dekla, služkinja (o služečih boginjah): P. F.

anculō -āre (anculus) služiti: P. F.; sinkop. obl. anclō -āre služeč (strežeč) priskrbeti (priskrbovati), preskrbeti (preskrbovati), (po)streči, poda(ja)ti: L. Andr. ap. P. F. — Dep. soobl. anclor -ārī: L. Andr. ap. Prisc., Prisc.