Franja

affatturazione f urok, začaranje

affātus -ūs, m (affārī) pesn. beseda, redko v prozi, nagovor, ogovor: reginam ambire affatu V., terribilis affatu Stat., affatūs alicuius propius petere Sen. tr., multis affatibus affari aliquem Ap.; pren. pismo: Cl.; od tod pri pravnikih cesarski odpis (reskript): Cod. Th.

affaveō (adfaveō) -ere ugajati, pospeševati: malis suis Aug.

Affe, der, (-en, -en) opica (tudi Tierkunde); Dummer Affe! Butec!; einen Affen haben biti v rožicah; sich einen Affen kaufen nacediti se; an jemandem einen Affen gefressen haben biti ves nor na; jemanden zum Affen haben imeti za norca; für jemanden den Affen machen hoditi za (koga) po kostanj v žerjavico; ich dachte, mich laust der Affe čisto preč sem bil od začudenja

affebulātiō -ōnis, f (ad in fābulātiō) koristno upoštevanje kake povesti = nauk: Prisc.

affect¹ [əfékt] prehodni glagol
vplivati; pretvarjati se, hliniti; napasti (bolezen), prizadeti; ganiti; rad imeti

affect² [əfékt] samostalnik
čustvo, strast, emocija, afekt

affectātīcius 3 (affectāre) prisiljen: simulatio Cassian.

affectātiō (adfectātiō) -ōnis, f (affectāre, adfectāre)

1. teženje za čim, hlepenje po čem, pohlep po čem: philosophia sapientiae amor est et affectatio Sen. ph., aff. imperii Suet., caeli Plin., mire circa id (sc. aes Corinthium) multorum adfectatio furit Plin. mnogi se pulijo zanj, aff. quietis T., Germanicae originis T. lastitev germanskega pokolenja.

2. ret. prisiljeno teženje za čim posebnim, prenavljanje: nimia verborum priscorum aff. Suet., nimia subtilitatis, unius verbi, severitatis aff. Q.

affectation [əfektéišən] samostalnik
pačenje, spakovanje, pretvarjanje

affectation [afɛktasjɔ̃] féminin

1. namembnost, uporaba (denarja itd), dodelitev

2. nenaravno, prisiljeno vedenje, pretvarjanje, hlinjenje, afektiranost

l'affectation d'une somme à une réparation dodelitev vsote za popravilo
l'affectation des officiers à une garnison dodelitev častnikov neki garniziji
affectation de désintéressement hlinjenje ravnodušnosti, nezanimanja
donner une autre affectation à quelqu'un koga premestiti

affectātō, adv. abl., gl. affectō.

affectātor -ōris, m (affectāre) vnet stremljivec za čim, večinoma v pomenu: libertatis, regni Q., imperii Fl., nimius risūs aff. Q. (o Ciceronu) prevelik prijatelj smešnega; redko v dobrem pomenu: iusti amoris Eutr., doctrinarum Amm.

affectātrīx -īcis, f (affectātor) sponašalka, stremljivka: veritatis Tert.

affecté, e [afɛkte] adjectif afektiran, nenaraven, neodkrit; namenjen, določen (à za)

être affecté de (médecine) biti prizadet od
j'ai été très affecté par la nouvelle de sa mort vest o njegovi smrti me je zelo prizadela, užalostila

affectē, gl. afficiō.

affected [əféktid] pridevnik (affectedly prislov)
ganjen, prizadet; napaden; izumetničen, popačen, nenaraven, narejen, prisiljen, afektiran

affected by cold prehlajen

affecter [afɛkte] verbe transitif

1. nameniti, dodeliti, določiti

2. prizadeti, ganiti, užalostiti; médecine napasti

3. hliniti, na zunaj kazati, delati se, kot da ..., afektirati se

s'affecter de quelque chose k srcu si kaj vzeti, žalostiti se, trpeti zaradi česa
affecter quelqu'un à un poste določiti koga na neko mesto
le budget a affecté ces crédits à ... proračun je namenil te kredite za ...
sa maladie m'a sérieusement affecté njegova bolezen me je zelo prizadela
affecter un sentiment, une conduite hliniti čustvo, vedenje
affecter d'être ému kazati se, delati se ginjenega
affecter une forme curieuse imeti čudno obliko
il s'affecte de mon silence on si jemlje k srcu moj molk, trpi zaradi mojega molka

affectif, ive [afɛktif, iv] adjectif čustven, emocionalen

la vie affective čustveno življenje

affectiō (adfectiō) -ōnis, f (af-, adficere)

1. delovanje na kaj, učinkovanje, vplivanje: praesentis mali sapientis (objektni gen.) adfectio nulla es Ci. na modrega nič ne vpliva, ga ne gane.

2. met.
a) (kot posledica kakega vpliva) lastnost, stanje: adfectio est animi aut corporis ex tempore aliqua de causa commutatio, ut laetitia, cupiditas, metus... et alia... Ci., animi adfectionem limine mentis carentem nominaverunt amentiam Ci., vitia adfectiones sunt manentes Ci., vitiositas est habitus aut adfectio in tota vita inconstans Ci., virtus est adfectio animi constans conveniensque Ci., ex hac animi adfectione testamenta commendationesque morientium natae sunt Ci. iz takega občutja, firma corporis adfectio Ci. trdna postava, affectio caeli (astrorum) Ci. medsebojna lega (konstelacija), quaedam ad res aliquas adfectio Ci. razmerje do kakih drugih reči.
b) duševno stanje, razpoloženje, volja: rectae animi affectiones virtutes appellantur Ci., aff. tenendi nostra Icti.; occ. α) (= πάϑος) duševni pretres, razvnetje: Gell., Aug. β) naklonjenost, nagnjenje, ljubezen: laetae audientium affectiones T. vzradostitev poslušalcev, argentum sequuntur nulla afectione animi T. iz nobenega posebnega nagnjenja, simiarum generi praecipua erga fetum affectio Plin., ultra modum verae affectionis humanae fidem Gell.; met. affectiones ljubljena bitja, ljubljenci, žene in otroci: Cod. Th., Cod. I.