Franja

afa f

1. sopara, neznosna vročina:
che afa! kako je soparno!

2. pren. toskansko nadlega:
mi fai afa nadležen si

afábil -ă (-i, -e) adj. prijazen, ljubezniv

afabilidad ženski spol priljudnost, vljudnost, prijaznost, ljubeznivost, ustrežljivost

afable priljuden, vljuden, ljubezniv, prijazen, ustrežljiv

afácere -i f

1. zadeva, opravek

2. posel, kupčija
□ om de afaceri poslovnež

afaceríst -şti m špekulant

afamado (svetovno) slaven

afamar slavnega napraviti, proslaviti

afán moški spol muka, nadloga, skrb; delavnost, prizadevnost, vnema

afán de estudios vnema za učenje
con afán vneto, z vnemo

afanado vnet, prizadeven, marljiv

afanar mučiti, nadlegovati; mučiti se

afanarse težko delati, garati, ubijati se

afannae -ārum, f (menda kakor starejša beseda apinae iz gr. ἀφάναι = sanjarije) prazni izgovori, pretveze, zvijače: Ap. — Variantna obl. affaniae.

afano moški spol tatvina

áfano brez leska

afanoso delaven, marljiv, priden; težaven, mučen, nadležen

afantasmado pošasten

afar [əfá:] prislov
daleč

from afar od daleč

afáră adv.

1. zunaj, izven
□ a fi afară biti zunaj

2. ven
□ a merge afară iti ven

3.
□ afară de poleg

afasia ženski spol nemost; neodločnost

afasia f med. afazija