Franja

affisso m

1. plakat, lepak, obvestilo, objava

2. gradb. naoknice, vratnice

3. jezik afiks

affittabile agg. najemen, ki se ga da najeti

affittacamere m, f invar. kdor daje sobe v najem; najemodajalec, najemodajalka sob

affittanza f zakup; najem:
affittanza collettiva kolektivna najemna pogodba

affittare v. tr. (pres. affitto)

1. oddati, oddajati; dati v najem, v zakup:
affittare una camera dati, oddajati v najem sobo

2. najeti, najemati; vzeti v najem, v zakup:
affittare una villa najeti vilo

affittasi m oglas o oddajanju prostorov v najem

affittire

A) v. tr. (pres. affittisco) zgostiti, narediti gosto

B) ➞ affittire, affittirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ affittisco) zgostiti se, postati gost

affitto m

1. najem, zakup:
dare, prendere in affitto dati, vzeti v najem

2. najemnina, zakupnina:
pagare l'affitto plačati najemnino

affittuario

A) agg. (m pl. -ri) najemen, zakupen

B) m

1. najemnik (stanovanja), stanovalec, stranka (v stanovanju)

2. zakupnik

affix¹ [əfíks] prehodni glagol (to, on)
pritrditi, pripeti, nalepiti, privezati

to affix the leads zaplombirati
to affix ridicule to s.o. osmešiti koga
to affix one's seal zapečatiti
to affix one's signature lastnoročno podpisati
to affix a stamp nalepiti znamko

affix² [ǽfiks] samostalnik
privesek, pripona; predpona; pripis

affixe [afiks] masculin afiks (pripona, predpona)

áfflagrāns (ádflagrāns) -antis (ad in flagrāre) buhteč, z zublji goreč; pren. buren, viharen: tempus Amm.

afflated [əfléitid] pridevnik
navdušen

afflation [əfléišən] samostalnik
navdih; navdušenje

afflato m knjižno dih (zlasti pren.); navdih:
afflato poetico pesniški navdih

afflātor (adflātor) -ōris, m (afflāre, adflāre) navdihovalec: Tert.

afflatus [əfléitəs] samostalnik
navdih, inspiracija

afflātus (adflātus) -ūs, m (afflāre, adflāre)

1. pihanje na kaj, proti čemu, piš, sapa: denegat afflatusque Cels., afflatus et vis frigoris Sen. ph., affl. Favonii, ventorum Plin., affl. montium Plin. sapa s planin, planinski zrak, maris ali maritimus Plin. sapa z morja, morski zrak; occ.
a) živalski dih, puh, puhanje: Sil., fulmen ab ore (apri) venit: frondes afflatibus ardent O., (polypus) afflatu terribili canes agebat Plin.
b) žareči, ognjeni, vroči puh: af. ex terrā Ci., ignium, vaporis L., trunci pars solis afflatu peraruit Col. od sončnega žara, corporis iacentis pestifero afflatu vicinā regione pollutā Val. Max. od kužnega puha (duha); pren.: iuncturae... leni afflatu simulacra refovent Plin. z lahnim, blestečim nadihom.
c) gram. pridih, aspiracija: sine afflatu (t.j. brez h) Varr.

2. pren. navdih: oracula divino adflatu funduntur Ci., nemo... vir magnus sine aliquo adflatu divino umquam fuit Ci., sine quodam adflatu quasi furoris Ci.

afflectō (adflectō) -ere -flexī -flexum prigibati, tja obrniti: Mel.; pren. s prošnjami nagniti (nagibati) k čemu, preprositi: nec tu tamen illicitā adflectare pietate Ap.