ânier, ère [anje, ɛr] masculin, féminin oslar, -ica, oslovski gonjač, hlapec
Anīgros -ī, m (Ἄνιγρος) Aniger, rečica z žvepleno vodo v Elidi: O.
anilin samostalnik
kemija (organska spojina) ▸ anilin, aminobenzol, fenil-amin
Sopomenke: aminobenzen
aniline2 [ǽnilain] pridevnik
anilinski
aniline dye anilinska, sintetična barva
anilinijev klorid stalna zveza
kemija (organska spojina) ▸ fenilammónium-klorid, anilin-klorid
anilinsk|i (-a, -o) Anilin- (barva die Anilinfarbe, tisk der Anilindruck, črnilo das Anilinschwarz, smole Anilinharze množina)
anilínski aniline
anilínska barva aniline dye
anilínski d'aniline
anilinsko barvilo couleur ženski spol à l'aniline
anilínski (-a -o) adj. di anilina; all'anilina:
anilinsko barvilo colore all'anilina
anilinsko črnilo nero d'anilina
anīlis -e, adv. anīliter (anus), starčevski (= starke [gen.], kakor starka), babji: vultus, curae V., passus, rugae O.; slabš. s stranskim pomenom: babjeverno, topoumno, klepetavo: ineptiae paene aniles Ci., superstitio(nes) Ci. idr., fabellae Ci. babji klepet, pri H. (Sat. II, 6, 77) pa pestunjske, t.j. otroške pravljice (kakršne pripovedujejo pestunje otrokom, torej ne slabš. [otročje]), fabula Q. idr., quae... anilia... habentur Lact. starinsko, id dicitis superstitiose atque aniliter Ci. po babje, poëta... aniliter desipuit Lact.
anīlitās -ātis, f (anīlis) visoka ženska starost: Cat., Isid.
anīlitor -ārī (anīlis) starikati se, pren. o zemlji: Ap.
anilla ženski spol (kovinski) obroč; obroč za servieto
anillas pl telovadni krogi
anilla -ae, f (demin. anus) starka, stara mamica: Macr.
anillo moški spol prstan, obroč
anillo de alianza, anillo de boda, anillo nupcial poročni prstan
anillo de sellar pečatni prstan
venir como anillo al dedo kot poklican priti; kot ulit pristajati
de anillo samo po naslovu (časten naslov)
anima f
1. duša, duh:
l'anima e il corpo duša in telo
l'anima di un'impresa pren. duša nekega podviga
anima nera pren. brezvestnež
non avere anima biti brezdušen
cura di anime dušno pastirstvo
darsi anima e corpo a qcs., a qcn. posvetiti se z dušo in telesom čemu, komu
essere l'anima gemella di qcn. pren. biti sorodna duša z nekom
rendere l'anima a Dio izdihniti dušo
rompere l'anima a qcn. pog. gnjaviti koga
tiene, regge l'anima coi denti komaj se še drži pri življenju
toccare l'anima pren. ganiti, seči v dušo
vendere l'anima al diavolo prodati dušo hudiču
all'anima! primojduš!
volere un ben dell'anima a qcn., amare qcn. con tutta l'anima ljubiti koga z vsem srcem
giurare sull'anima di qcn. slovesno priseči
2. duša, oseba, človek:
un paese di poche anime vas z nekaj dušami
non c'è anima viva ni žive duše
un'anima dannata zlobnež, hudobnež
un'anima in pena nemiren, begajoč človek
la buon'anima pokojnik, pokojnica
3. duša, osrednji (notranji) del:
l'anima di una fune metallica duša, stržen kovinskega kabla
anima -ae, f (prim. animus)
1. sapa, veter: anima reviviscit Varr. ap. Non., aurarum leves animae Lucr., impellunt animae lintea Thraciae H., quantum ignes animaeque (namreč Vulkanovega meha) valent V.; occ.
a) zrak: aqua, terra, anima, sol Varr., tenuis an. Ci., (animus) si anima est, fortasse dissipabitur Ci., magnum per inane coacta semina terrarumque animaeque marisque... et liquidi simul ignis V., tudi kje zaprti zrak: Phrygios per ossa cantus liquida canit animā Varr. ap. Non., plena animae vesicula parva saepe ita dat sonitum displosa repente Lucr., motione vero vectium vehementiore spiritus... influit et replet anima canales Vitr.
b) sapa = dih, dihanje: animam recipe Ter. odsopi, oddahni si, animam comprimere Ter. ali continere Cl. ali tenere O. sapo zadrž(ev)ati, animam ducere Ci. ali trahere Plin., qui non modo animum integrum, sed ne animam quidem puram conservare potuisset Ci., animā interclusā exspirare L., interclusā animā creditus est mortalitatem explevisse T. ker mu je sapa zastala; angues inspirant graves animas O. strupen dih, vipeream spirans animam V. gadjo (strupeno) besnost, anima foetida ali redolens Kom., Sen. rh. smrdeča (zoprna) sapa, anima deficit Cels. človek omedli, animae gravitas Plin. težko dihanje; pesn. = duh, vonj: anima amphorae Ph. vinski duh.
2. (dih kot znamenje ali bistvo življenja =) duša, življenjska moč, življenje (anima je počelo fizičnega, animus umskega, duševnega življenja): Lucr., S., Cu. idr., sapimus animo, fruimur animā; sine animo anima est debilis Acc. ap. Non., neque in homine inesse animum vel animam nec in bestia Ci. breztelesna... telesna duša; prvotni pomen „sapa“, „dih“ se kaže v evfem. zvezah, kakršne so npr.: animam efflare Ci. ali exhalare, exspirare O. ali emittere N. = dušo izdihniti, pustiti, animam edere Ci. ali dare V. ali effundere, finire O. ali deponere N. = umreti, animam agere Ci., L. idr. dušo puščati, umirati; abstr.: animā se privare Enn., anima corpus liquit Acc. fr., animam relinquam potius Ter., alterum anima reliquit N., animam abstulit hosti V., quin animam eripis? O., animam ducere L. medleti, giniti, animam trahere L., T. životariti, dum anima est Ci. dokler diha (živi); pesn. = kri (v kateri je življenje): purpuream vomit ille animam V. škrlatni sok življenja; preg.: animam debere Ter. življenje dolgovati (o zelo zadolženih).
3. occ.
a) duša umrlega, večinoma v pl. duše umrlih, duhovi, sence, mani: animamque sepulcro condimus V., cineres animaeque paternae V., tu pias laetis animas reponis sedibus H. (o Merkurju), cruor in fossam confusus, ut inde manes elicerent, animas responsa daturas H., indefletaeque vagantur natarum matrumque animae O., nigrantisque domos animarum intrasse silentium Pr.
b) met. bitje, ki ima dušo, živo bitje: ova parire solet genus pennis condecoratum, non animam Enn. ap. Varr., hi fibris animaque litant Stat., animae rationis expertes Lact.; od tod o umnih živih bitjih kot ljubkovalna ali grajalna beseda = dušica, duša: vos, meae carissimae animae Ci. ep., egregias animas... decorate supremis muneribus V., Plotius et Varius... Vergiliusque..., animae, quales neque candidiores terra tulit neque... H., imbelles animae Lucan. mevžaste duše, bebe, vos Treviri et ceterae servientium animae T. suženjske duše.
4. (redko = animus) duh, um, miselnost: anima rationis consiliique particeps Ci., ingenii facinora sicut anima immortalia sunt S., morte carent animae O.
Opomba: Arh. gen. sg. animāī: Enn., Lucr.; dat. in abl. pl. pravilno animis, pri poznih piscih, poseb. pri Eccl. tudi animābus.
ánima ženski spol duša
descargar el ánima de algn. komu poslednjo voljo izvršiti
¡en mi ánima! pri moji duši!
a las ánimas ob večernem zvonjenju; zvečer
animābilis -e (animāre) oživljajoč: haec animabilis... natura cui nomen est aër Ci. (nekateri pišejo animalis).
animado živ, živahen; animiran
animado por el deseo željan