Franja

Affiliation, die, afiliacija

affiliato

A) agg. včlanjen

B) m

1. pravo rejenec

2. član (zlasti tajne družbe):
gli affiliati alla massoneria člani prostozidarske lože

affiliazione f

1. pravo afiliacija, dajanje, izročanje v rejo

2. včlanjenje

affilié, e [-lje] adjectif sprejet (v društvo); priključen, pridružen; masculin, féminin član, -ica

affilier [-lje] verbe transitif priključiti, pridružiti; sprejeti (à v)

s'affilier včlaniti se (à v, pri), pristopiti (à k), postati član
à quel parti s'est-il affilié? v katero stranko se je vpisal, včlanil?

affiloir [-lwar] masculin brus, brusilo

affinage [əfínidž] samostalnik
rafiniranje

affinage [afinaž] masculin čiščenje, žlahtnitev (kovin); mikanje (prediva)

affinamento m

1. naostritev, priostritev

2. izostritev

3. prečiščenje; izpopolnjevanje

4. agr. priprava:
affinamento del terreno priprava zemljišča (za setev)

affinare

A) v. tr. (pres. affino)

1. ostriti, naostriti, brusiti:
affinare una lama nabrusiti rezilo

2. pren. izostriti:
affinare la vista, l'ingegno izostriti vid, razum

3. prečistiti, izpopolniti, izpiliti, izbrusiti:
affinare lo stile izpiliti slog

B) ➞ affinarsi v. rifl. (pres. mi affino) izpopolniti se, prekaliti se:
l'animo nobile si affina nel dolore plemenit duh se prekali v bolečini

affinatura f

1. čiščenje, prečiščevanje

2. pren. piljenje, brušenje

affinazione f čiščenje, prečiščenje:
affinazione dell'oro prečiščenje zlata

affinché cong. da, zato da:
te lo dico affinché tu sappia regolarti to ti povem zato, da se boš znal ravnati

affine¹ cong. knjižno
affine di da, zato da

affine²

A) agg. soroden, podoben:
anime affini sorodne duše
tabacchi e generi affini tobak in podobni izdelki

B) m

1. sorodnik (po svaštvu)

2. mat.
affini afini liki

affined [əfáind] pridevnik
soroden, povezan; naklonjen

affinement [afinmɑ̃] masculin, figuré izboljšanje, finost, požlahtnitev (kovin)

affiner [afine] verbe transitif čistiti, žlahtniti (kovine); (s)tanjšati, izostriti, ošiliti; mikati (lan); izboljšati (okus); napraviti okusnejše (jedi); figuré izboljšati, popraviti

s'affiner (o)čistiti se, postati finejši; postati špičast (obraz)
affiner les fromages dokončati zorenje sira
son goût s'est affiné okus se mu je izboljšal, je postal finejši

affingō (adfingō) -ere -fīnxī -fictum

1. upodabljaje prida(ja)ti, prinarediti (prinarejati): gallinarum cubilia aut exsculpta aut afficta firmiter Varr., multa natura aut adfingit aut mutat Ci., Minervae talaria pinnarum adfingunt Ci., nec ei manūs adfinxit Ci.; pren.: ut non tamquam citharoedi prooemium adfictum aliquod membrum esse videatur Ci. po zunanje dodan.

2. pren.
a) (v mislih) dostaviti (dostavljati), domisliti: qui nihil opinione affingat assumatque ad aegritudinem Ci., quia huic generi malorum non affingitur illa opinio Ci. se ne drži tista zmota.
b) k čemu si izmisliti (izmišljati), prilagáti, po krivem pritakniti (pritikati): multa rumor adfingebat Ci., affingunt rumoribus (kot govorico) Galli, quod res poscere videbatur C., quid res ipsa tulerit, quid error adfinxerit, quid invidia conflarit, intellegatis Ci., ne vera laus detracta neque falsa afficta esse videatur Ci., qui (poëta) peccat etiam, cum probi orationem affingit improbo Ci. kadar pritika besede poštenega človeka nepoštenjaku, homines affingentes vana auditis L., aff. novum crimen T.
c) sploh izmisliti (izmišljati): absurdum iocum, litteras Ap.

affīnis (adfīnis) -e

1. mejen, soseden: cui fundo erat adfinis M. Tullius Ci., gens affinis Mauris L.; subst. affīnēs -ium, m mejaši: Paul. (Dig.), P. F.

2. pren.
a) zapleten v kaj, vedoč za kaj, sokriv česa, udeležen pri čem; z dat.: adfinis negotiis Pl., qui huic adfines sceleri fuerunt Ci., corpus his vitiis adfine Lucr., adfinis ei noxae L.; z ad: adfines ad causandum Pac. ap. Non.; kot subst. z gen. = udeleženec: Ter., homines, huius adfines suspicionis Ci., adf. rei capitalis Ci., socius adfinis conductionis L.
b) po svaštvu soroden, v svaštvu si: quod alter mihi adfinis erat Ci., vincula affinia O. sorodstvene vezi, caelo affinis virgo Sil.; večinoma subst. affīnis (adfīnis) -is, abl. -ī in -e, m ali f kdor je v svaštvu = svak, svakinja, tast, zet, sorodnik sploh: N., T. idr., et gener et adfines placent Ter. zet in svaštvo (njegova rodbina), Megadorus meus adfinis Pl. moj zet, Vettius, tuus adfinis, cuius sororem habes in matrimonio Ci., cognati atque adfines deprecati sunt Ci. krvno sorodstvo in svaštvo, militiae contubernales, post adfines Ci., tu adfinem tuam, filiam meam, a genibus tuis reppulisti Ci.; iron.: hi autem quidam erant adfines Ci. so mu bili tako rekoč v svaštvu (ker se je pečal z njihovimi ženami).