Franja

affinità f

1. podobnost, sorodnost:
affinità di idee, di gusti podobnost pogledov, okusov

2. nagnjenje, naklonjenost, simpatija, sorodnost, afiniteta:
affinità elettive izbirne sorodnosti

3. sorodstvo (po svaštvu)

4. kem. afiniteta

affīnitās (adfīnitās) -ātis, f (affīnis, adfīnis)

1. sosedstvo: fundi Varr.

2. pren.
a) svaštvo, sorodstvo (po ženitvah, možitvah): Pl., Ter. idr., cum aliquo adfinitate sese devincire Ci., cum illo maximis vinclis et propinquitatis et affinitatis coniunctus Ci., propinquitatibus affinitatibusque coniuncti C., Pausanias... se tecum affinitate coniungi cupit (v sorodstvo stopiti). Quare... des ei filiam tuam nuptum N., in affinitatem pervenit imperatoris N. posvačil se je s..., propter affinitatem P. Sulpicii N. zaradi sorodstva s..., adfinitatem iungere cum aliquo L., contrahere affinitatem Vell. v svaštvo stopiti, recipere aliquem in affinitatem Vell.; met. subst. = affines: cognati, affinitas, amici Pl., affinitatium auxilio Iust.
b) sorodstvo = tesna zveza, dotik, stik: litterarum Q., Gell., tanta est affinitas corporibus hominum mentibusque Gell.

Affinität, die, afiniteta

Affinitäts- afinitetni (Affinitätsachse afinitetna os)

affinité [-te] sorodnost, sorodstvo; svaštvo; figuré podobnost; chimie afiniteta

affinité de goût sorodnost v okusu

affinity [əfíniti] samostalnik (with, between)
sorodnost, podobnost; privlačnost; razumevanje (to, for)
naklonjenost, simpatija
kemija afiniteta

to have an affinity for biti naklonjen čemu

affinoir [-nwar] masculin greben za rahljanje lanu, mikalnica, trlica, češelj

affiochimento m ohripelost, hripavost

affiochire

A) v. tr., v. intr. (pres. affiochisco) napraviti hripavega, ohripeti, postati hripav, oslabeti:
la malattia gli affiochiva la voce zaradi bolezni je bil ves hripav

B) ➞ affiochirsi v. rifl. (pres. mi affiochisco) ohripeti; oslabeti:
la voce si affiochiva nel pianto glas se je dušil v joku

affiochito agg. hripav; slaboten:
voce affiochita hripav glas

affioramento m

1. pojav, pojavljanje

2. geol. izdanek, golica

affiorare¹ v. intr. (pres. affioro)

1. priti na površje, dvigniti se, pomoleti:
affiorare dall'acqua pomoleti iz vode

2. pren. pojaviti se, pokazati se:
sulle sue guance affiora un lieve rossore na njenih licih se prikaže lahna rdečica

affiorare² v. tr. (pres. affioro)

1. redko sejati (moko)

2. knjižno vesti cvetlične vzorce

affiquet [afikɛ] masculin (zlasti pluriel) péjoratif nakit, malovreden lišp

affirm [əfə́:m] prehodni glagol & neprehodni glagol
potrditi, trditi, zatrditi, zatrjevati; izjaviti

affirmance [əfə́:məns] samostalnik
potrditev (obsodbe)

affīrmanter, affīrmātē, gl. affīrmo.

affirmatif, ive [afirmatif, iv] adjectif trdilen, pritrdilen, pozitiven; odločen (oseba, ton); masculin pritrdilen izraz; féminin pritrditev

proposition féminin affirmative trdilni stavek
dans l'affirmative če se to zgodi, če bo to sprejeto, v pozitivnem primeru
répondre par l'affirmative odgovoriti pritrdilno (pozitivno)
il a été très affirmatif, elle ne viendra pas odločno je (po)trdil, (da) ona ne bo prišla

affīrmātiō -ōnis, f (affīrmāre) zagotavljanje, pritrjevanje: Plin., Iust., est enim iusiurandum affirmatio religiosa Ci. multā affirmatione abnuere Cu. prav odločno odkloniti, propositio cum affirmatione Q.; z ACI: Plin., Q.

affirmation [əfə:méišən] samostalnik
trditev, zatrjevanje, izjava; potrdilo, zagotovilo