Franja

affirmation [-sjɔ̃] féminin trditev, pritrditev, potrditev, zagotovitev, zatrditev; uveljavitev, afirmacija

affirmation des principes potrditev načel
affirmation de soi-même uveljavitev, afirmacija samega sebe

Affirmation, die, afirmacija, pritrjevanje

affirmativ afirmativen, pritrdilen

affirmative¹ [əfé:mətiv] pridevnik (affirmatively prislov)
trdilen, afirmativen

affirmative² [əfé:mətiv] samostalnik
pritrditev

to answer in the affirmative odgovoriti pritrdilno, reči, da je tako

affirmativement [-tivmɑ̃] adverbe pritrdilno, pozitivno

répondre affirmativement pritrdilno odgovoriti

affīrmātīvus 3, adv. -ē (affīrmāre) zagotavljajoč, pritrjevalen, trdilen: pozni slovničarji.

affīrmātor -ōris, m (affīrmāre) zatrjevalec, zagotavljavec: Tert., Ulp. (Dig.).

affirmer [afirme] verbe transitif potrditi, trditi, zagotavljati; uveljaviti (pravico) afirmirati; juridique (s prisego) potrditi; očitno, jasno pokazati

s'affirmer postati jasen, očiten; uveljaviti se, afirmirati se
affirmer sa volonté jasno pokazati svojo voljo
affirmer sur l'honneur potrditi pri svoji časti
affirmer son talent uveljaviti svoj talent

affīrmō (adfīrmō) -āre -āvī -ātum

I. še trdnejše, še trpežnejše storiti kaj: corium affirmatum cineris inspersu Ap.

— II. pren.

1. utrditi (utrjevati), potrditi (potrjevati), okrepiti, podkrepiti: ea res Troianis spem affirmat L. utrdi Trojance v upanju, societas iureiurando affirmatur L., tu animo affirmas (te) Cat. (tudi offirmas).

2. potrditi (potrjevati) (naspr. refellere): transfugarum dicta L., fortunā tum urbis crimen affirmante L. ker je... povzročala, da se je zdelo... resnici podobno, promissa rebus (z dejstvi) affirmare L., quod breviter dictum est, rationibus affirmatum... Ci., virtutem armis aff. T. dokazati, izpričati.

3. trditi, zatrditi (zatrjevati), zagotoviti (zagotavljati) (naspr. dubitare, abnuere, negare); abs.: non agis, affirmo O., nemo scire et omnes affirmare T., pass. brezos.: noctem quidem, ut affirmatur, non insomnem egit T.; z de: Dig., si ullā alliā de re... adfirmare possem Ci. določno govoriti; z obj.: hoc, cum tota Sicilia diceret, tamen adfirmare non auderem Ci., nihil enim aliud adfirmare possum nisi sententiam... meam Ci., quis rem tam veterem pro certo affirmet? L., qui hoc fortissime affirmant Q.; z ACI: L., Cels., Cu., (dolere) ne malum quidem esse philosophi adfirmant Ci., adfirmante Apronio se plus non esse daturum Ci., quidam plures deo ortos affirmant T.; z odvisnim vprašanjem: quis pro certo affirmet, quot fuerint L. — Od tod adv.
a) pt. pf. affīrmātē zatrdno, zagotovo, določno: aff. quasi deo teste promittere aliquid Ci. slovesno, affirmatissime contendere, scribere Gell.
b) pt. pr. affīrmanter zatrdno, določno: praedicare Gell.

affisare v. tr. (pres. affiso) knjižno ➞ ≥ affissare

äffisch opičji, afnast

affissamento m nepremično gledanje, bolščanje, buljenje, strmenje

affissare

A) v. tr. (pres. affisso) knjižno strmeti, zijati (v koga, kaj):
affissare qcn. strmeti v koga
affissare gli occhi in qcn., qcs. upreti, zapičiti oči v koga, kaj

B) ➞ affissarsi v. rifl. (pres. mi affisso)

1. knjižno bolščati, buljiti, zagledati se, zastrmeti se:
s'affissò in lui zastrmel se je vanj

2. osredotočiti se (na kaj):
s'era tutto affissato in quel progetto ves se je osredotočil na načrt

affissione f nabijanje, lepljenje (oglasov, naznanil), plakatiranje:
divieto d'affissione plakatiranje prepovedano

affisso m

1. plakat, lepak, obvestilo, objava

2. gradb. naoknice, vratnice

3. jezik afiks

affittabile agg. najemen, ki se ga da najeti

affittacamere m, f invar. kdor daje sobe v najem; najemodajalec, najemodajalka sob

affittanza f zakup; najem:
affittanza collettiva kolektivna najemna pogodba

affittare v. tr. (pres. affitto)

1. oddati, oddajati; dati v najem, v zakup:
affittare una camera dati, oddajati v najem sobo

2. najeti, najemati; vzeti v najem, v zakup:
affittare una villa najeti vilo