-
affittasi m oglas o oddajanju prostorov v najem
-
affittire
A) v. tr. (pres. affittisco) zgostiti, narediti gosto
B) ➞ affittire, affittirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ affittisco) zgostiti se, postati gost
-
affitto m
1. najem, zakup:
dare, prendere in affitto dati, vzeti v najem
2. najemnina, zakupnina:
pagare l'affitto plačati najemnino
-
affittuario
A) agg. (m pl. -ri) najemen, zakupen
B) m
1. najemnik (stanovanja), stanovalec, stranka (v stanovanju)
2. zakupnik
-
affix1 [əfíks] prehodni glagol (to, on)
pritrditi, pripeti, nalepiti, privezati
to affix the leads zaplombirati
to affix ridicule to s.o. osmešiti koga
to affix one's seal zapečatiti
to affix one's signature lastnoročno podpisati
to affix a stamp nalepiti znamko
-
affix2 [ǽfiks] samostalnik
privesek, pripona; predpona; pripis
-
affixe [afiks] masculin afiks (pripona, predpona)
-
áfflagrāns (ádflagrāns) -antis (ad in flagrāre) buhteč, z zublji goreč; pren. buren, viharen: tempus Amm.
-
afflated [əfléitid] pridevnik
navdušen
-
afflation [əfléišən] samostalnik
navdih; navdušenje
-
afflato m knjižno dih (zlasti pren.); navdih:
afflato poetico pesniški navdih
-
afflātor (adflātor) -ōris, m (afflāre, adflāre) navdihovalec: Tert.
-
afflatus [əfléitəs] samostalnik
navdih, inspiracija
-
afflātus (adflātus) -ūs, m (afflāre, adflāre)
1. pihanje na kaj, proti čemu, piš, sapa: denegat afflatusque Cels., afflatus et vis frigoris Sen. ph., affl. Favonii, ventorum Plin., affl. montium Plin. sapa s planin, planinski zrak, maris ali maritimus Plin. sapa z morja, morski zrak; occ.
a) živalski dih, puh, puhanje: Sil., fulmen ab ore (apri) venit: frondes afflatibus ardent O., (polypus) afflatu terribili canes agebat Plin.
b) žareči, ognjeni, vroči puh: af. ex terrā Ci., ignium, vaporis L., trunci pars solis afflatu peraruit Col. od sončnega žara, corporis iacentis pestifero afflatu vicinā regione pollutā Val. Max. od kužnega puha (duha); pren.: iuncturae... leni afflatu simulacra refovent Plin. z lahnim, blestečim nadihom.
c) gram. pridih, aspiracija: sine afflatu (t.j. brez h) Varr.
2. pren. navdih: oracula divino adflatu funduntur Ci., nemo... vir magnus sine aliquo adflatu divino umquam fuit Ci., sine quodam adflatu quasi furoris Ci.
-
afflectō (adflectō) -ere -flexī -flexum prigibati, tja obrniti: Mel.; pren. s prošnjami nagniti (nagibati) k čemu, preprositi: nec tu tamen illicitā adflectare pietate Ap.
-
affleō (adfleō) -ere jokati se pri (ob) čem ali s kom: Pl.; z dat.: flentibus adflent H.
-
affleurement [aflœrmɑ̃] masculin izravnanje; figuré nastop, pojavitev na površini
affleurement d'un filon pojavitev rudne žile na površini
-
affleurer [aflœre] verbe intransitif pojaviti se na površju zemlje (tal, vode); izstopati; doseči (rob, breg); izravnati
roc masculin qui affleure skala, ki se pokaže na površini
la rivière affleure ses bords reka sega do višine bregov
faire affleurer l'eau à la bouche (figuré) sline, skomine komu delati
-
afflict [əflíkt] prehodni glagol (with)
užalostiti, prizadeti; žaliti; okužiti
-
afflīctātiō (adflīctātiō) -ōnis, f (afflīctāre, adflīctāre) muka: Tert., Cod. Th., adflictatio (est) aegritudo cum vexatione corporis Ci.