Franja

antécédent, e [-sedɑ̃, t] adjectif predhoden, prejšnji; masculin prejšnji, podoben primer ali dogodek; grammaire odnosnica

les antécédents prejšnje življenje ali stanje, preteklost
les mauvais antécédents de l'accusé obtoženčeva slaba preteklost
les antécédents d'une affaire stanje (vzroki, izvor itd) pred zadevo
sans antécédents brezprimeren
sans antécédents judiciaires še ne kaznovan

antecedente prejšnji

antecedente m precedenčen primer
antecedentes pl prejšnje življenjske razmere, prejšnje življenje
sin antecedentes brezprimeren, nezaslišan

antecedēnza f predhodnost:
in antecedenza predhodno, prej

anteceder= preceder

antecēdere^* v. intr. (pres. antecēdo) redko

1. iti pred

2. pren. prekašati

antecēdō -ere -cēssī -cēssum

1. iti (hoditi) pred kom ali čim, iti (hoditi) naprej ali spredaj,
a) krajevno; abs.: vehebatur in essedo tribunus plebis, lictores antecedebant Ci., praefecti, qui cum omni equitatu antecesserant C., tum antecedendo, tum retardando Ci., stellae tum antecedunt, tum subsequuntur Ci., aliquando umbra antecedit, aliquando a tergo est Sen. ph.; trans.: equitatus agmen Vercingentorigis antecesserat C., a. equitum turmas Cu., signa modico volatu Cu. z mero leteti pred...
b) časovno: iti pred čim = biti pred čim, (z)goditi (dogajati) se pred čim; z dat. in acc.: haec (dies) ei (diei) antecessit Ter., si hanc rem illa sequitur,... aut si huic rei illa antecedit Ci., exercitatio semper antecedere cibum debet Cels., nisi fortunam voluntas antecessit Sen. ph.; (krajevno in časovno) prehiteti, preteči koga ali kaj; abs.: magnis itineribus C., uno calculo Sen. ph. za en kamenček v prednosti biti (pri kockanju); trans.: legiones, aliquem biduo Ci., nuntios oppugnati oppidi famamque C., celeritatem famae Cu.

2. pren. biti pred kom, prednost imeti pred kom, preseči (presegati), prekositi (prekašati), nadkriliti (nadkriljati); večinoma trans.: reliquos scientiā atque usu nauticarum rerum C., multo ceteros rerum gestarum gloriā N., indole omnes reges, magnitudine rerum fidem Cu., ex tempore coactus dicere infinito se antecedebat Sen. rh., a. aliquem aetate Iust.; tudi: eum nemo in amicitia antecessit N.; v pass.: beneficiis praeeuntibus antecedi Aus.; redkeje z dat.: quantum natura hominis pecudibus... antecedat Ci., a. alicui aetate paulum Ci. malo starejši biti; pogosteje abs.: ea (filia), quae aetate antecedebat C. ki je bila starejša, ut quisque aetate et honore antecedit Ci. ima prednost, a. pretio Plin. dragocenejši biti. — Od tod adj. pt. pr. antecēdēns -entis, predhoden, prejšnji; krajevno: antecedente operis parte Plin.; časovno: a. annus Plin., Suet.; fil. a. causa Ci. predhodni (delujoči) vzrok: Ci.; tako tudi subst. antecēdēns -entis, n predhodno, kar se je prej dogajalo kot delujoči vzrok (naspr. consequens): Ci.; pogosto v pl. antecedentia (naspr. consequentia): Q., locus ex antecedentibus et conclusio e causis Ci.

antecellō -ere (-) (-) (prim. celsus) „štrleti“, od tod pren. vzviševati se nad koga ali kaj, odlikovati se, presegati, prekašati, nadkriljevati; abs.: qui militari laude antecellunt Ci., Catulus humanitate antecellens Ci.; z dat.: (Archiae)... antecellere omnibus ingenii gloriā contigit Ci., duae aedes ceteris antecellunt Ci.; šele poklas. trans.: omnes mortales sapientiā a. Sen. ph., quod... nondum omnes fortunā antecellis T. V pass.: qui omnibus his rebus antecelluntur Corn.

antecēnium -iī, n (ante in cēna) predobedek: Isid.; pren. antecenia Veneris Ap.

antecesor moški spol predhodnik, prednik

antecesores pl predniki

antecēssiō -ōnis, f (antecēdere) prehitevanje, predhajanje: (deorum) in orbibus antecessiones Ci.; pren. predhodni (delujoči) vzrok, pogoj: homo causas rerum videt earumque progressus et quasi antecessiones non ignorat Ci.

antecēssīvus 3 (antecēdere) predhoden: Tert.

antecēssor -ōris, m (antecēdere)

1. predhodnik; voj. antecessores (= antecursores) predhodnica, prednja četa: Auct. b. Afr., Suet.

2. pren.
a) kdor prednjači z naukom in zgledom, torej učitelj, npr. prava: Cod. I., krščanstva: Eccl.
b) preddelavec v službi: Ap., Paul. (Dig.).

antecēssus -ūs, m (antecēdere) predhajanje; od tod in antecessum vnaprej: Fl., in a. accipere Sen. ph.

antecurrō -ere (-) (-) teči pred kom ali čim, predtekati: Veneris stella... eum (solem) antecurrens Vitr.; pisano tudi narazen: stellae... ante currentes Vitr.

antecursor -ōris, m (ante in currere)

1. predhodnik; voj. antecursores predhodnica, nekaki razpršeni strelci (fr. tirailleurs), čete, namenjene za izsledovanje sovražnikovih položajev in premikov, za utiranje poti in izsleditev primernega taborišča: ab antecursoribus de Crassi adventu certior factus C.

2. pren. predhodnik
a) o sv. Janezu, Kristusovem predhodniku: Tert.
b) o cvetu: antecursores frugum Tert.

antedata ženski spol nazaj pomaknjen (prezgodnji) datum

poner antedata zapisati starejši datum, antidatirati

antedecir= predecir

antedía

de antedía dan (nekaj dni) prej

antedīcō -ere = ante dīcō (gl. ante in dīcō).

antédiluvien, ne [-dilüvjɛ̃, ɛn] adjectif predpotopen; figuré staromoden, starinski

voiture féminin antédiluvienne starinski avto