Franja

anteeō -īre -iī (redko -īvī) (ante in ire)

1. krajevno: spredaj (naprej) iti ali hoditi, predhajati, iti (hoditi) pred kom ali čim; abs.: destricto gladio Ci., barbarum iubebat anteire Ci., a. pedibus, equo, vehiculo Suet.; z dat.: ut hic (lictores) praetoribus (urbanis) anteeunt, cum fascibus duobus Ci.; trans.: te ante͡it saeva Necessitas (nekateri pišejo: ante it) H., currum regis a. Cu.

2. časovno: prej biti, prej se (z)goditi (dogajati): si antissent (= anteiisent) delicta, poenae sequentur T.; dohiteti koga ali kaj, prestreči koga ali kaj, preprečiti, obrezuspešiti: id te oro, ut anteeamus Ter., vos aetatem meam honoribus vestris anteistis L., a. pericula, damnationem (veneno) T., incendium anteiit remedia T.

3. pren.
a) prehiteti, prekositi (prekašati), preseči (presegati); večinoma trans.: Sulpicius aetate illos anteit, sapientiā omnes Ci., a. aetate et consilio ceteros S. fr., omnes auctoritate N., cursus omnium O., multo ceteros regia stirpe T., questūs omnium T.; pesn.: qui candore nives ante͡irent, cursibus auras V.; v pass.: abs te anteiri putant Ci., a deterioribus honore anteiri Sen. ph.; redkeje z dat.: anteire alicui sapientiā, ceteris virtute Ci., auctoritati parentis T. mogočnejši biti kakor mati; z inf.: Sil.; abs. = odlikovati se: ut operibus anteire, sic aequitate superare C.
b) môči (na)prej določiti kaj, naprej vedeti: Sil.

Opomba: Pri pesnikih in v poklas. prozi izpada končni e besede ante: anteat O., antibo, antisse, antissent T.

antefactus 3, antefactus -ōrum, n = antefactus 3, antefacta -orum (gl. ante in faciō) boljše ante factus 3, ante facta -ōrum.

antefatto m predhodni dogodek, antecedens:
gli antefatti della Seconda Guerra Mondiale dogodki, ki so vodili v drugo svetovno vojno

antefātus 3 (ante in fārī) (po)prej povedan, (po)prej omenjen: Eccl., pozni Icti.

anteferō -ferre -tulī -lātum

1. naprej, spredaj nesti (nositi), nesti (nositi) pred kom ali čim: fasces C., ut (in funere Augusti) legum latarum tituli... anteferrentur T.

2. pren.
a) postaviti koga ali kaj nad koga ali kaj, višje postaviti, bolj ceniti, prednost da(ja)ti komu ali čemu pred kom ali čim: longe omnibus unum Demosthenem Ci., pacem bello Ci., N., irae religionem N., omnibus suis rebus commodum regis S., una in re anteferri alicui Ci.; abs.: nullius umquam consilium... antelatum... est N.
b) (v mislih) prevze(ma)ti, vnaprej premisliti (premišljati): aliquid consilio (razsodno) a. Ci. ep.

antefīxus 3 (ante in fīgere) spredaj pribit: truncis arborum antefixa ora T.; subst. antefīxa -ōrum, n okraski napuščev (zlasti kipi): antefixa fictilia deorum L. glinaste podobe bogov, ki so krasile napušče, Victoriae, quae in antefixis erant T. ki so stale (v okras) na napušču.

antegestus 3 in antegestum -ī, n = ante gestus 3 in ante gestum (gl. ante in gerō).

antegradātiō -ōnis, f pomikanje: Isid., stellarum Cass.

antegredior -gredī -gressus sum (ante in gradī) iti (hoditi) pred kom ali čim, predhajati,

1. krajevno: stella Veneris,... cum antegreditur solem Ci., praecursiores iam antegressi Amm.

2. pren. časovno: cum antegressa est honestas Ci. kadar se je prej pojavila, causae antegressae Ci. = causae antecedentes (gl. antecēdēns pod antecēdō).

anteguerra ženski spol

la época de la anteguerra predvojni čas

anteguērra

A) m predvojni čas:
nell'immediato anteguerra tik pred vojno

B) agg. invar. predvojen:
i prezzi anteguerra predvojne cene

antehabeō -ēre prednost da(ja)ti čemu pred čim: vetera novis, incredibilia veris T.

antehāc, adv. („pred to dobo“, st.lat. antidhāc; prim. anteā) pred tem, (po)prej, doslej, dotlej: Kom., S. idr., avaritia a. occultis itineribus uti solebat Ci., ut antehac flagitiis, ita tunc legibus laborabatur T.; dvozložno: antehac (beri: anthac) nefas depromere Caecubum H.

Anteil, der, (-s, -e)

1. delež

2. (Interesse) zanimanje, (Mitgefühl) sočustvovanje; Anteil nehmen an zanimati se za, bei einem Unglück: sočustvovati, čutiti z; Anteil haben an sodelovati pri

Anteilnahme, die, (-, -n) zanimanje (für za), interes (für za); (Engagement) angažma; (Mitgefühl) sočustvovanje, (Beileid) sožalje

Antēius 3 Antej(ev), ime rim. rodu. Poseb. znan je P. Anteius Publij Antej, l. 55 po Kr. določen za namestnika v Siriji; osumljen pri cesarju Neronu se je l. 66 sam usmrtil: T.

antelación ženski spol

con antelación (v)naprej, predčasno

antēlius 3 (gr. ἀντήλιος) soncu izpostavljen, preddveren: daemones Tert. pred hišnimi vrati stoječi (kot zaščitniki hiše).

antella -ae, f (ante) konjski oprsni jermen: Isid.

antelogium -iī, n (ante in logus = λόγος) prolog, predgovor: Pl., Fulg.