Franja

antes pred

antes de ayer = anteayer
antes de hora prezgodaj
antes del mediodías dopoldne
poco antes de estallar la guerra malo pred izbruhom vojne
antes de acabada la revisión pred zaključkom revizije

antēs -ium, m (ante) vrste, posebno trt: iam canit effectos extremus vinitor antes V.; vrste cvetlic = obsajene gredice: Col. poet.; tudi vrste vojakov: Ca. fr.

antesala ženski spol preddvorana, predsoba

hacer antesala v predsobi čakati, na sprejem čakati

antescholārius -iī, m (ante in schola) podučitelj: Petr.

antesignano m

1. hist. zastavonoša, praporščak

2. predhodnik, začetnik; prvoborec:
l'antesignano della psicanalisi začetnik psihoanalize

antesīgnānus -ī, m (ante in sīgnum)

1. voj. „pred zastavami se boreči“, prvoborec, nav. v pl. antesignani; tako so se najbrž imenovali sprva le hastati (ker so pri napadu stopili „ante signa“), ko pa so uvedli razpostavitev vojske po manipulih, so bili antesignani pač hastati in principes (ker so se bojevali pred legijskim orlom, ki je bil pri triarijih): Varr., pugna exorta est... non illa ordinata per principes, hastatos et triarios, nec ut pro signis antesignanus (kolekt.), post signa alia pugnaret acies L. Pri Cezarju prvoborci = pri vsaki legiji izbrana četa kakih 300 mož, ki so bili lahko oboroženi (expediti) in zato vselej pripravljeni za prvi spopad in zanj tudi uporabljani; med njihove naloge je spadalo tudi naglo zasedanje pomembnih krajev: Ci., L., Cu, unius legionis antesignanos occupare eum tumulum iubet C.

2. pren. v sg. prvoborec: fueras in acie antesignanus Ci. (o Antoniju); o razbojniškem poglavarju: Ap.

antestō, gl. antistō.

antēstor -ārī -ātus sum (ali iz an [= ἀνά] in tēstor ali nam. antetēstor) za pričo poklicati. Proti obdolžencu, ki v tretje ni prišel k sodni obravnavi, se je postopalo kontumacijsko; vendar je imel tožnik pravico povleči ga naravnost k pretorju, a je moral prej dobiti koga za pričo, da je bil svojega nasprotnika redno pozval pred sodnika. Tožnik je nagovoril naprošeno pričo z besedami: „licet (te) antestari?“ Če je naprošenec privolil, je pomolil svoje uho, ki ga je tožnik trikrat pocuknil, da bi priči stvar bolj živo zabičal, rekoč: „memento, quod tu mihi in illa causa testis eris“ ali samo „memento“: Pl., H., Plin., Tab. XII ap. Porph. (s star. imp. antestamino); v pass. pomenu: Aelius ap. Prisc. Pren.: te, Magne, antestaretur Ci.

anteurbānus 3 predmesten: praedia P. F.

anteveniō -īre -vēnī

1. koga prehiteti; z acc.: Metellum, exercitum Metelli S., cito agmine militem onustum T., antevenis tempus Cl.; redko z dat.: tempori huic hodie anteveni Pl.; abs.: anteveni aliquā Pl. prej priti, consul anteveniens extemplo proelium conseruit L.

2. pren.
a) prestreči (prestrezati), preprečiti (preprečevati), spodnesti (spodnašati), obrezuspešiti; z dat.: alicui temperi (o pravem času) Pl.; z acc.: consilia et insidias eorum S.; v pass.: quod compluriens usu venit, omni tempore anteventum esse e re publica credimus Ca. ap. Non.
b) koga preseči (presegati), prekositi (prekašati), prehite(va)ti, nadkriliti (nadkriljevati); z dat.: filio meo, omnibus rebus Pl.; z acc.: plerosque, per virtutem nobilitatem S.; abs.: ubi (beneficia) multum antevenere, pro gratia odium redditur T. kadar so presegle (kadar presegajo) to mejo.

anteventulus 3 (ante in venīre) spredaj na dan prihajajoč, naprej viseč: comae, crines Ap.

antever* (glej ver) predvideti, naprej videti

anteversiō -ōnis, f (antevertere) prehitevanje, prestrezanje: Amm.

antevertō, st.lat. antevortō, -ere -vertī -versum (-vortī -vorsum)

1. iti (priti) pred kom, predhajati, prehite(va)ti; abs.: neque a sole longius... discedit (stella Mercurii), tum antevertens, tum subsequens Ci., vidit necesse esse Miloni proficisci Lanuvium..., itaque antevertit Ci.; z dat.: miror, ubi ego huic antevorterim Ter.; pren.: maerores mi antevortunt gaudiis Pl. presega(jo), se sili(jo) pred...

2. pren.
a) (v delovanju) koga ali kaj prehite(va)ti, presegati; abs.: id ipsum cum tecum agere conarer, Fannius antevertit Ci.; z acc.: supplicium voluntaria morte Cod. I.
b) prednost da(ja)ti: Caesar omnibus consiliis antevertendum existimavit, ut Narbonem proficisceretur C. Cezar je imel pred vsemi drugimi načrti za potrebno,... — Dep. soobl. antevortor -vortī: rebus aliis antevortar, quae mandas mihi, Mnesilochum ut requiram Pl. vnemar puščam vse drugo, ker hočem izvršiti tvoje povelje, namreč poiskati Mnezihola.

anteviō -āre iti pred kom: suos Ven.

antevolō -āre leteti pred čim: agmen Sil., currum Stat.

Antevorta (Anteverta) -ae, f (ante in vortere ali vertere) Antevorta (Anteverta), boginja, imenovana tudi Porrima O. in Prorsa Varr. ap. Gell., personif. „ved prihodnosti“, po drugih porodna boginja, in sicer boginja poroda pri glavični legi otroka, naspr. njena sestra Postvorta, boginja poroda ob zadnjični legi otroka; obe boginji so imeli za sestri ali spremljevalki boginje Karmente: Macr.

anthalium -iī, n (gr. ἀνϑάλιον) bot. užitni prgovec, užitna ostrica (Cyperus esculentus, Linn.): Plin.

anthēdōn -onis, f (gr. ἀνϑηδών) grška čobica, grška nešplja: Plin.

Anthēdōn -onis, f (Ἀνϑηδών) Antedon,

1. primorsko mesto in samostojna država beotijske zveze ob vznožju Mesapija s pristaniščem ob Evripu ali Evbejskem morju (od tod Euboica): O. Od tod adj. Anthēdonius 3 antedonski: Stat.

2. mesto s pristaniščem v južni Palestini: Plin.