Franja

aggravamento m

1. povečanje, poostritev:
aggravamento della pena povečanje, poostritev, zvišanje kazni

2. poslabšanje (npr. bolezni)

aggravant, e [agravɑ̃, t] adjectif obtežilen

circonstance féminin aggravante obtežilna okoliščina

aggravante

A) agg. pravo obtežilen, obremenilen:
circostanza aggravante obremenilna okoliščina

B) f pravo obremenilna okoliščina

aggravare

A) v. tr. (pres. aggravo)

1. pravo poostriti, povečati, zvišati:
aggravare la pena zvišati kazen

2. obtežiti, obremeniti, obremenjevati (tudi pren.):
aggravare lo stomaco di cibi obremeniti želodec s hrano, prenajesti se

B) ➞ aggravare, aggravarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ aggravo) poslabšati se:
la situazione economica si è aggravata gospodarsko stanje se je poslabšalo

aggravate [ǽgrəveit] prehodni glagol
otežiti; poslabšati, poostriti
pogovorno dražiti, jeziti, vznejevoljiti

aggravated [ǽgrəveitid] pridevnik
poslabšan, poostren
pogovorno razdražen, jezen, zlovoljen, nataknjen

aggravating [ǽgrəveiting] pridevnik
otežujoč
pogovorno dražeč, zoprn

aggravating circumstances obtežilne okoliščine

aggravātiō -ōnis, f (aggravāre) obtežitev, nadlegovanje, pritiskanje: ventris Arn.; pren.: manus tuae Aug., animae Aug.

aggravation [ægrəvéišən] samostalnik
otežitev, poslabšanje, poostritev
pogovorno nevolja, jeza, izzivanje

aggravation [-sjɔ̃] féminin poslabšanje (vremena); poostritev (kazni); médecine poslabšanje; povišanje (rizika)

aggravation de la situation financière poslabšanje finančnega položaja
aggravation des impôts, du chômage povečanje davkov, brezposelnosti

aggravato agg.

1. poslabšan

2. redko okoren, otrpel

aggraver [agrave] verbe transitif poslabšati; poostriti; povečati

s'aggraver poslabšati se; (po)večati se, poostriti se
les mesures ont aggravé le mécontentement ukrepi so povečali nezadovoljstvo
aggraver la peine (juridique) poostriti, zvišati kazen
l'état du malade s'est aggravé bolnikovo stanje se je poslabšalo

aggravēscō (adgravēscō) -ere

1. težji, bolj obremenjen postajati: Pac. ap Non. (o ženski nosečnici).

2. pren. na slabše se obračati: metuo, ne Philumenae magis morbus adgravescat Ter.

aggravio m (pl. -vi)

1. obremenitev, breme (zlasti pren.)

2. škoda, nadloga

3. davščina, dajatev:
aggravio fiscale fiskalna dajatev
fare a qcn. aggravio di qcs. knjižno koga česa obdolžiti

aggravō (adgravō) -āre -āvī -ātum (ad in gravis)

1. težje napraviti (delati), oteževati (naspr. elevare): aggravatur pondus illā Plin.

2. pren. večjo moč da(ja)ti čemu: ruinam suam illo pondere Plin., ictūs Plin.
b) (po)slabšati, poveč(ev)ati: curam curā aggravant Ph., agg. dolorem, sortem alicuius Cu., vulnera Plin., aggravata valetudo Suet., agg. inopiam sociorum L., quo (bello) si aggravatae res essent L., adeo sine ulla ope hostis, quae aggravaret (ki bi bila položaj poslabšala), cum ipsā difficultate rerum pugnandum erat L.; z besedo poveč(ev)ati (naspr. elevare): aggravantibus summam invidiae eius (aeris alieni) tribunis plebei L., amaritudo verborum quasi aggravatura res Sen. rh.
c) težiti, nadlegovati, prevze(ma)ti: morbo quartanae aggravante (sc. eum) Suet., odor... aggravans capita Plin. prevzemajoč glavo.
č) moralno obteževati koga, delati mu težave: quae (argumenta) per se nihil reum aggravare videntur Q.

aggraziare

A) v. tr. (pres. aggrazio) napraviti bolj ljubko, bolj mično:
aggraziare un abito narediti obleko privlačnejšo

B) ➞ aggraziarsi v. rifl. (pres. mi aggrazio)
aggraziarsi qcn. prikupiti se komu

aggraziato agg.

1. ljubek, lep, skladen:
un volto aggraziato ljubek obraz

2. olikan:
un fare aggraziato olikano vedenje

aggrediō -ere, act. soobl. = aggredior, iti proti komu, pristopiti (pristopati) h komu ali čemu, od tod

1. skušati si pridobiti koga za svoje namene: hoc restiterat, ut a te fictis aggrederer donis Ci. ap. Prisc.

2. lotiti (lotevati) se česa, zače(nja)ti: facillimis quibusque (sc. bellis) aggressis Iust.

aggredior (adgredior) -gredī -gressus sum (ad in gradī)

1. priti, iti, prihajati, pristopiti (pristopati) h komu ali čemu, bližati se, približ(ev)ati se komu ali čemu, abs.: contra adgredibor (gl. opombo) Pl.; z acc.: adgredior hominem Pl.; z ad: quin ad hunc adgredimur? Pl.; s krajevnimi adv.: non enim repelletur inde, quo aggredi cupiet Ci., qua aggressi erant (Galli) Ci., oras omnes, qua mare aggreditur Plin.

2. occ.
a) s posebnim namenom (pri)bližati se komu, lotiti (lotevati) se ga = nagovoriti in zaprositi ga, obrniti (obračati) se na koga, skušati si ga pridobiti za svoje namene: Ter., quin ego hunc adgredior de illa? Pl., Locustam ego Romae aggrediar atque, ut opinor, commovebo Ci. ep., legatos alium ab alio divorsos adgreditur S., adgr. crudelitatem principis T., modestiam alicuius T. izkušati; adgr. Heraclium artificio Ci., talibus adgreditur Venerem Saturnia dictis V., aliquem adgr. arte (z zvijačo) L., aliquem pecuniā S., skušati podkupiti koga, animos largitione T.
b) sovražno lotiti (lotevati) se koga, napasti (napadati) ga; abs.: simul a mari, simul a terra L.; z obj.: bene comitatum Ci., eos impeditos et inopinantes C., navem pluribus navibus C., aliquem ferro N., O., murum, castella et oppida S., milites palantes inermes S., Hannibalem L., aliquem proelio Suet.; pren. sodno lotiti (lotevati) se koga, koga sodno napasti (napadati), prije(ma)ti, preganjati: ut sic absentem aggrederentur N., aliquem vi et legibus agg. Suet.

3. pren. lotiti (lotevati) se česa, poprije(ma)ti se česa, začenjati, poskusiti (poskušati) kaj: dolum Pl., ancipitem causam, officia Ci., aliam rem, maiora et aspera S., maiora viribus V., honores V. prevze(ma)ti, facinus L., nefas O., opus L., T.; pogosto z ad: ad opus L., ad ius causamque, ad crimen Ci. prihajati k..., ad spem oratoris Q., ad rem publ. Vell. stopiti v javno življenje, ad cetera Ap. nadaljevati (v govoru); z ad in gerundivom: adgredior ad dicendum Ci., adg. ad iniuriam faciendam Ci. misliti na to, da bi storil krivico; z inf.: de quibus dicere adgrediar, si... Ci., Iugurtham beneficiis vincere adgressus est S., oppidum altissimis moenibus oppugnare aggressus C., mollire impetum adgrediuntur L., (Titanes) adgressi Iovem detrudere regnis V., materiam caedere aggressus Cu.; abs.: aliā adgrediemur viā Ter., in omnibus negotiis, priusquam adgrediare, adhibenda est praeparatio diligens Ci.

Opomba: St.lat. obl.: aggrētus, adgrētus ali adgrettus = adgressus: Enn. ap. P. F.; fut. I. adgredībor: Pl.; inf. pr. adgredīrī, adgredīrier: Pl., pr. ind. adgredīmur: Pl.

aggredire v. tr. (pres. aggredisco) napasti, napadati; ostro, grobo, žaljivo nastopiti proti komu:
la vittima è stata aggredita alle spalle žrtev so napadli od zadaj
li aggredì con voce dura napadel jih je z ostrim glasom