-
aggregamento m združenje, združitev, pridružitev
-
aggregare
A) v. tr. (pres. aggrēgo) pridružiti, združiti, spojiti
B) ➞ aggregarsi v. rifl. (pres. mi aggrēgo)
1. pridružiti se, priključiti se:
si aggregarono a una comitiva di turisti pridružili so se skupini turistov
2. združiti, združevati se
3. kem. agregirati
-
Aggregat, das, (-/e/s, -e) agregat, skupek, Technik sklop; beim Bagger: priključek
-
aggregate1 [ǽgrigit, -geit]
1. pridevnik
nakopičen, celoten; združen
aggregate amount celotni, skupni znesek
aggregate sales celotni promet
2. samostalnik
skupek, agregat
in the aggregate v celoti
-
aggregate2 [ǽgrigeit] prehodni glagol & neprehodni glagol
(na)kopičiti, spojiti (se); združiti (se)
-
aggregātiō (adgregātiō) -ōnis, f (ag-, adgregāre)
1. pridruževanje, prištevanje: Boet.
2. nakopičevanje: Th. Prisc.
-
aggregation [ægrigéišən] samostalnik
kopičenje, spojitev, združitev; skupek, konglomerat
-
Aggregation, die, agregacija
-
aggregative [ǽgrigətiv] pridevnik
skupen, kolektiven
-
aggregato
A) agg.
1. pridružen
2. dodeljen (uradnik, uslužbenec)
B) m
1. kompleks:
aggregato urbano mestni kompleks
2. mat. agregat
3. miner. agregat
-
Aggregatzustand, der, Physik, Chemie agregatno stanje
-
aggregazione f
1. združitev, spojitev, kopičenje
2. kem. agregacija, agregiranje:
stati di aggregazione agregatna stanja
-
aggregieren agregirati
-
aggregō (adgregō) -āre -āvī -ātum (ad in grex) čredi, jati pridružiti, od tod
1. sploh pridružiti (pridruževati), skleniti (sklepati) s kom ali s čim; abs.: quibuscumque signis occurrerat, se aggregabat C.; z dat.: se Romanis L., ambiguos militum animos partibus T.; med.: adgregari Vespasiani partibus T. pristopiti, desciscentibus Suet. z ad: adgregare filium ad patris interitum Ci., suam voluntatem ad summi viri dignitatem Ci. ep. s svojim srcem se nagibati k..., se ad amicitiam eorum C. pridružiti se njihovim prijateljem; z in in acc.: te semper in nostrum numerum adgregare soleo Ci.; s krajevnimi adv.: eodem ceteros undique conlectos naufragos Ci.
2. nakopičiti (nakopičevati): pecunias, thesauri acervos Ambr.
-
aggress [əgrés] neprehodni glagol
napasti, napadati, nadlegovati, naskočiti
-
aggressiō -ōnis, f (aggredī)
1. napad: Ap., Aug.
2. pren. ret.
a) zalet sodnega govornika: cum animos primā aggressione occupaverit Ci.
b) zaključek, sklep, silogizem: Q.
-
aggression [əgréšən] samostalnik
napad, naskok, agresija
war of aggression napadalna vojna
-
Aggression, die, (-, -en) agresija
-
aggressione f
1. napad:
aggressione notturna nočni napad
aggressione a mano armata oborožen napad
subire un'aggressione biti napaden
2. napad, agresija:
prevenire atti di aggressione preprečiti napadalna dejanja
patto di non aggressione pakt o nenapadanju
-
aggressiv agresiven, (angriffslustig) napadalen