Franja

Antiochīa (Antiochēa), -ae, f (Ἀντιόχεια) Antiohija (Antioheja), ime več mest, poimenovanih po sirskih kraljih Antiohih. Poseb.:

1. Ant. Epidaphnēs (ἡ ἐπὶ Δάφνης) Antiohija pri Dafni (gl. Daphnē 2.), glavno sirsko mesto ob Orontu, prestolnica Selevkidov (pozneje rim. namestnikov v Siriji), kjer so cvetele znanosti in umetnosti: Ci., C., L., T. idr.; tudi vsa sirska pokrajina ob meji s Kilikijo: Mel., Plin., M. — Od tod adj.
a) Antiochēnsis -e antiohijski: ordo, plebs Amm.; subst. Antiochēnsēs -ium, m Antiohijci, preb. Antiohije: C., T., Iust.
b) Antiochēnus 3 antiohijski, iz Antiohije: advena, senex Vulg.; subst. Antiochēnī -ōrum, m Antiohijci: Vulg.
c) Antiochīnus 3 antiohijski: bellum Ci.

2. karijsko mesto ob Meandru, čez katerega je bil zgrajen lep most: L., Plin.

3. mesto v Margijani ob Margu: Amm.

4. mak. mesto; njegovi preb. Antiochiēnsēs-ium, m Antiohijci: Plin. Poleg navedenih omenja Plin. še več drugih mest s tem imenom.

Antiochus -ī, m (Ἀντίοχος) Antioh,

1. ime (13) sirskih kraljev:
a) Antiochus I. Σωτήρ, sin Selevka Nikatorja, se je poročil s svojo taščo Stratoniko in padel l. 261 v boju z Galci: Iust.
b) Ant. II. Θεός, l. 247 ga je umorila njegova zavržena žena Laodika: Val. Max.
c) Ant. III. Magnus (Veliki), Hanibalov zaščitnik, znan po svojih vojnah z Rimljani, l. 190 poražen pri Magneziji: Ci., N., S., L.
č) Ant. IV. Epiphanes (Ἐπιφανής Presvetli), talec v Rimu, pozneje se je bojeval kot sirski kralj v Egiptu, a se je moral umakniti iz te dežele, ker mu je rim. poslanec Popilij Lena grozil z vojno; padel je v Perziji l. 163: Ci., L. idr.
d) Ant. X. Εὐσεβής (Pius): Iust.
e) njegov sin Ant. XIII. Asiaticus (Azijski) je prišel s svojimi brati l. 73 v Rim, da bi potrdil svojo pravico do sirskega kraljevskega prestola; ob tej priliki je obiskal tudi Sicilijo. Ker je senat priznal njegovo zahtevo za osnovano, ga je Lukul l. 68 postavil za sirskega kralja, a leto pozneje ga je Pompej zopet odstavil: Ci., Iust.

2. ime več komagenskih kraljev: Ci. ep., T., Suet.

3. Antioh Askalonec, Filonov (Philo) učenec, zadnji filozof akademijske šole, učitelj Varonu, Ciceronu idr. v Atenah: Ci. — Od tod adj.

1. Antiochēnsis -e Antiohov = kralja Antioha III.: pecunia Val. Max. od Antioha (III.) prejet.

2. Antiochīnus 3 Antiohov =
a) kralja Antioha III.: pecunia Gell. od Antioha (III.) prejet.
b) filozofa Antioha: partes Ci. ep.

3. Antiochīus (Antiochēus) 3 (Ἀντιόχειος) Antiohov = filozofa Antioha; subst. Antiochīa (Antiochēa) -ōrum, n Antiohova (= filozofa Antioha) učna pravila: Ci.; Antiochīī -ōrum, m antiohovci, Antiohovi pristaši (= filozofa Antioha): Ci.

Antiohija samostalnik
zgodovina (antično mesto) ▸ Antiochia [ókori város] ▸ Antakya [ókori város] ▸ Antiokheia [ókori város]

antiohíjski (-a -o) adj. geogr. antiocheno (di Antiochia di Siria):
rel. antiohijska teološka šola scuola teologica antiochena

antioksidant samostalnik
1. (zdravilna učinkovina v živilih) ▸ antioxidánsVsebujejo številne antioksidante, ki ščitijo tkiva pred prostimi radikali, in ugodno vplivajo na zdravje srca in ožilja ter na krepitev imunskega sistema. ▸ Számos antioxidánst tartalmaznak, amelyek megvédik a szöveteket a szabadgyököktől, és jótékony hatással vannak a szív-érrendszer egészségére és az immunrendszer erősítésére.

2. kemija (sredstvo proti oksidaciji živil) ▸ antioxidáns

antioksidativni encim stalna zveza
biokemija (snov) ▸ antioxidáns enzim

antiopa f zool. pogrebec (Nymphalis antiopa)

Antiopa -ae, f in pesn. (v gr. obl.) Antiopē -ēs, f (Ἀντιόπη) Antiopa,

1. Niktejeva hči, po Jupitru mati Amfiona in Zeta (Zethos); njeno usodo je dramsko obdelal pesnik Pakuvij: Ci., Pr., Hyg., Pers.

2. Pierova žena in mati Pierid (Pierides): Ci.

3. Eolova hči: Hyg.

4. neka Amazonka, Martova hči, Tezejeva žena: Hyg., Iust., Serv.

5. Pilonova hči, mati argonavtov Klitija in Ifita: Hyg.

Antipater -trī, m (Ἀντίπατρος, od tod pozna lat. obl. Antipatrus -trī) Antipater,

1. zaupnik FilipaII. in Aleksandra Vel. in za njunega vladanja državni upravnik; po Aleksandrovi smrti najprej namestnik, potem kralj v Makedoniji; Kasandrov oče, umrl l. 319: Ci., Iust.

2. njegov vnuk, Lizimahov zet: Iust.

3. ime več gr. filozofov:
a) Ant. Cyrenaicus Antipater iz Kirene, Aristipov učenec: Ci.
b) Antipater iz Tarza, stoik, Panetijev učitelj: Varr., Ci.
c) Antipater iz Tira, stoik, prijatelj Katona Utičana: Ci.

4. Rimljan L. Caelius Ant. Lucij Celij Antipater, sodobnik Grakhov, letopisec, vir Liviju (gl. Caelius): Ci., Val. Max., Fest.

5. Antipater Sidonec, gr. epigramatik okrog l. 90: Ci., Plin., Q.

6. umetnik bronastih reliefov: Plin.

antipathĕs² -is, n (gr. ἀντιπαϑές) pripomoček proti trpljenju: Laelius ap. Ap.

antipathēs¹ -is, f (gr. ἀντιπαϑής) antipat, črn kamen proti čaranju in živčni slabosti, menda črna korala (Gorgonia antipathes, Linn.), po drugih črn, trd gumi: Plin.

antipathetic [æntipəɵétik] pridevnik (antipathetically prislov)
zoprn, antipatičen
medicina (to, against) nasproten

antipathīa -ae, acc. -an, f (gr. ἀντιπάϑεια)

1. naravna medsebojna zoprnost dveh stvari, antipatija (naspr. sympathia): Plin. (XXXVII, 4, 15).

2. odvračalo: Plin.

antipathic [æntipǽɵik] pridevnik (antipathically prislov)
zoprn, nesimpatičen (to)
medicina nasprotnega učinka

antipathie [-pati] féminin notranji odpor ali mržnja, zoprnost, nenaklonjenost, neljubost, antipatija

j'ai de l'antipathie pour ce genre de personnes čutim antipatijo do te vrste ljudi

antipathique [-patik] adjectif zoprn, mrzek, neljub, antipatičen

elle m'est antipathique zoprna mi je

antipathy [æntípəɵi] samostalnik
mržnja, antipatija (against, to)
nesloga (between)

antipatia f antipatija, nenaklonjenost, odpor:
avere, nutrire antipatia verso (per) qcn. čutiti do koga antipatijo

antipátičen odious; repulsive; repugnant

on mi je antipátičen I dislike him
skrajno mi je antipátičen I can't stand the man

antipatija samostalnik
(odpor) ▸ ellenszenv, antipátia