agêntski i agéntski -a -o agentski; -o delovanje
Agentur, die, agencija, agentura, zastopstvo
Agentur- agencijski (Agenturmeldung agencijska vest)
agentur|a ženski spol (-e …) die Agentur (koncertna Konzertagentur, trgovska Handelsagentur)
agentúra ž agentura, predstavništvo, zastopništvo, zastopstvo
agentúra agency; bureau; office; (podružnica) branch office
agentúra agents moški spol množine , réseau moški spol d'agents, agence ženski spol ; (obveščevalni urad) service moški spol de renseignements
agentúra (-e) f
1. agenzia
2. pejor. attività spionistica; centrale di spionaggio
agentúra ž agentura, predstavništvo, zastupništvo
agentúra -e ž., агенту́ра -и ж.
agentúren
agentúrni posel agency business
agèntūrskī -ā -ō agenturni: -a radnja
agentúrstvo s opravljanje agenturnih poslov: pomorsko agenturstvo
agenzia f
1. agencija:
agenzia d'informazioni informacijski urad, agencija
agenzia di viaggi potovalna, turistična agencija
agenzia marittima pomorska agencija
2. filiala, podružnica, poslovalnica:
un'agenzia della Cassa di Risparmio podružnica hranilnice
Denthaliās (-ātis) ager Dentalijsko primestje (Δενϑάλιοι, mesto ob mesensko-lakonski meji): T.
áger -ă (-i, -e) adj.
1. gibčen, živahen
2. bister, domiseln
ă̄ger1 -grī, m (agere, ager, pravzaprav „kraj, kamor se goni živina na pašo“)
1. polje, njiva, zemljišče: agri arvi et arbusti et pascui Ci., ager est, qui arari aut coli possit Ci., unus ager CCC milia tritici dat Ci., agrum colere Ci., ager fertilis, fructuosus, agri frugiferi, lati atque uberes Ci., ager uber, fertilissimus L., agri ac pecoris magis quam belli cultor S., agros prolatare T.; ager = drevesnica: Gell.; ager decumanus Ci. desetinska zemlja; met.: homo ab agro remotissimus Ci. vsemu kmetovanju tuj; agrīcultūra -ae, f (tudi cultura ali cultus agrorum) ali agrīcultiō -ōnis, f poljedelstvo, kmetijstvo: Ci.; agrīcultor -ōris, m poljedelec, kmetovalec: Ci.
2. (v prozi nav. pl.) ravna zemlja, plano polje
a) (v naspr. z mestom) vas, kmetje (v zvezah: na kmete, na kmetih, s kmetov): neque agri neque urbis odium me unquam percipit Ter., permulti et ex urbe et ex agris se in illa castra conferunt Ci., non solum ex urbe, verum etiam ex agris ingentem numerum perditorum hominum collegerat Ci., in agris erant tum senatores Ci. na kmetih, po letoviščih, vastati agri sunt, urbs assiduis exhausta funeribus L.
b) (v naspr. z vasjo) prosto polje, plano (na planem), pod milim nebom: modo ruri esse, modo in urbe, saepius in agro Cels.
c) (v naspr. z gorami) dolina: ignotos montes agrosque salutat O.
č) (v naspr. z morjem) in agrum v polje, proti kopnemu, proti suhi zemlji: arx Crotonis una parte imminens mari, altera parte vergente in agrum L., pars muri versa in agros L.; occ. in agrum (zemljemersko) = (noter) v polje, v dolžino (naspr. in fronte, in frontem = v širino): mille pedes in fronte, trecentos cippus in agrum hic dabat H. steber je oznanjal, da meri prostor 1000 čevljev v širino, 300 čevljev v dolžino (= 300000 kvadratnih čevljev).
3. kaki občini pripadajoče zemljišče, ozemlje, pokrajina, okraj, obmestje: amnis per Assorinorum agros fluit Ci., agris et urbibus et nationibus rem publ.... auxerunt Ci., Suessiones... latissimos feracissimosque agros possidere C.; večinoma kolekt. v sg.: ager Arretinus S., Tusculanus, Veiens Ci., Noricus C., in agro Troade, Falerno N., ille cives suos agro atque urbibus augeri maluit quam... N., his civitas data agerque trans Anienem L. Poseb. ager publicus državno zemljišče, privojevana zemlja, ki so jo ali prodajali (agri quaestorii) ali razdeljevali svetiščem (agri consecrati) ali odkazovali posameznikom (viritim) in celim občinam, nekaj pa je je ostalo za pašnike (scripturae): iubet eosdem decemviros omnibus agris publicis pergrande vectigal imponere Ci.
āger2, gl. opombo pri agger.
agerat moški spol rastlinstvo, botanika der Leberbalsam