Franja

antisepsa samostalnik
medicina (o zdravljenju) ▸ antiszepszis

antiseptic [æntiséptik]

1. pridevnik (antiseptically prislov)
razkuževalen, protikužen, protiprisaden

2. samostalnik
razkužilo

antiséptičen antiseptic

antiséptik(um) antiseptic

antiseptik samostalnik
medicina (sredstvo za razkuževanje) ▸ antiszeptikum [fertőtlenítőszer]Sopomenke: razkužilo

antisigma -atis, n (gr. ἀντίσιγμα) protisigma,

1. črka Ↄ, ki jo je hotel ces. Klavdij vpeljati za ps ali bs (= gr. ψ): Prisc.

2. kritično znamenje Ↄ (obrnjena sigma) pri prestavljenih verzih: Suet., Isid.

antisimetričen pridevnik
fizika (o lastnosti) ▸ antiszimmetrikus

antiskid [ǽntiskid] pridevnik
ki ne polzi, ne drsi

antiskid tyres zimske gume

antisocial [ǽntisóušəl] pridevnik (antisocially prislov)
antisocialen, netovariški; nedružaben, neprijazen

antisocial, e, aux [-sɔsjal, sjo] adjectif protidružben, škodljiv družbi

antisociálen (-lna -o) adj. antisociale:
antisocialna reakcija reazione antisociale

antisophista -ae, m (gr. ἀντισοφιστής) protisofist, slovničar nasprotnih načel: Q., Suet.

antispastico

A) m (pl. -ci) med. zdravilo proti krčem, antispazmodik

B) agg. proti krčem:
farmaco antispastico zdravilo proti krčem

antispodos -ī, f (gr. ἀντίσποδος) ponarejena mišnica: Plin.

antisportif, ive [-spɔrtif, iv] adjectif sovražen športu; nešporten

Antissa -ae, f (Ἄντισσα) Antisa, mesto na otočku pri Lesbosu: L., O., Mel., Plin.; njegovi preb. Antissaeī -ōrum, m (Ἀντισσαῖοι) Antiša-ni: L.

antistante agg. (ki je) pred:
il giardino antistante alla villa vrt pred vilo

antistātus -ūs, m (antistāre) prednost: Tert.

antistes -stitis, m f (antistāre) predstojnik, predstojnica, in to =

1. masc. nadzornik: vindemiatorum Col., imperii Romani Tert.; fem. nadzornica: latrinarum Tert.

2. masc. predstojnik (svetišča), višji, prvi svečenik kakega svetišča, božanstva, svetih obredov: templi, sacri L., caerimoniarum et sacrorum Ci., sacrorum Iuv., deorum immortalium Ci., Iovis N., omnes sacerdotes atque antistites Cereris Ci., sacerdotes et antistites religionum Lact., od tod tudi škof: Eccl., pozni Icti., Christianae legis Amm.; fem. predstojnica (svetišča), višja svečenica: Tert., adsiduae templi antistites L., Delphicae cortinae ant. Val. Max. (o Pitiji).

3. pren. masc. svečenik = izurjenec (strokovnjak, mojster) v kaki znanosti ali umetnosti, njun zastopnik: cultor et ant. doctorum sancte virorum O., artis dicendi Ci., medicae artis Ps.-Q., artium Col., iuris Q., sapientiae Plin., Academici... nullum antistitem reliquerunt Sen. ph.

Antisthenēs -is (redko -ae), m (Ἀντισϑένης) Antisten,

1. Sokratov učenec, Diogenov učitelj, ustanovitelj kiniške šole: Ci.; apel. v pl.: Antisthenae et Platones multi Gell.

2. neki pisatelj, ki je pisal o piramidah: Plin.

antistita -ae, f (antistes) predstojnica (svetišča), višja svečenica: Veneria Pl., Cereris atque illius fani Ci., Phoebi (= Cassandra) O.