Franja

antistitium -iī, n (antistes) predstojništvo svetišča, višje svečeništvo: M.

Antistius 3 Antistij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb.:

1. C. Antistius Regīnus Gaj Antistij Regin, Cezarjev legat v Galiji: C.

2. P. Ant. Publij Antistij, slab govornik: Ci.

3. Q. Ant. Labeo Kvint Antistij Labeon, pravnik v Avgustovem času: T., Suet.

4. L. Ant. Vetus Lucij Antistij Veter, konz. l. 55 po Kr., samomor l. 65 po Kr.: T.

antistō, slabše antestō, -āre -stetī spredaj stati, pred kom stati; le pren. prednost imeti pred kom, boljši, izvrstnejši biti kakor..., preseči (presegati), prekositi (prekašati); abs.: si ratio... (quaeritur), Pompeius antistat Ci., Herculis antistare autem si facta putabis Lucr.; z dat.: in his cognitum est, quanto antestaret eloquentia innocentiae N.; ant. alicui aliqua re: Crotoniatae multum omnibus (dat.) corporum viribus (abl.) antisteterunt Ci.; ant. alicui in aliqua re: plebes in hoc regi antistat loco Enn. fr.; ant. aliqua re: ut locis ordinibus dignationibus antistent T.; ant. aliquem (aliquid) aliqua re: robore ceteros Ap., magnitudine alias (insulas) Mel.

antistrephōn -ontos, m (gr. ἀντιστρέφων) nekaka retorzija, poseben način sklepanja: Gell.

antistropha -ae, f in antistrophē -ēs, f (gr. ἀντιστροφή)

1. metr. = protispev, antistrofa v himnah in dramah: slovničarji.

2. govorna podoba (= conversio, ἐπιφορά) ponavljanje iste besede na koncu stavkov: M.

antistrophus 3 (gr. ἀντίστροφος) ujemajoč se, vzajemen: Isid.

antitalent samostalnik
(kdor nima talenta) ▸ antitalentum
Rad poslušam glasbo, za ples pa sem antitalent. ▸ Szeretem hallgatni a zenét, de a táncban antitalentum vagyok.
Lahko rečem, da sem bil tekaški antitalent, ampak bolj zaradi pomanjkanja volje kot sposobnosti. ▸ Mondhatom, hogy antitalentum voltam a futásban, de ez inkább az akarat, mintsem a képesség hiányából adódott.

antitalènt (-ênta) m pog.
biti antitalent za kaj non avere la minima attitudine per qcs.

antiterorističen pridevnik
(o nasprotovanju terorizmu) ▸ antiterrorista, terroristaellenes

antitesi f

1. lit. antiteza, nasprotna stava

2. filoz. antiteza

3. nasprotje, kontrast:
il suo carattere è in completa antitesi col mio njegov značaj je pravo nasprotje mojega

antitetanico agg. (m pl. -ci) med. proti tetanusu:
vaccino antitetanico cepivo proti tetanusu

antitétanique [-tetanik] adjectif

sérum masculin antitétanique serum proti tetanusu

antitetičen pridevnik
(nasprotujoč si) ▸ antitetikus, ellentétes

antitétičnost (-i) f l'essere antitetico:
antitetičnost misli pensiero antitetico

antitéza (-e) f knjiž.

1. (nasprotje, kontrast) antitesi, opposizione, contrasto

2. netta contrapposizione

3. filoz. antitesi:
Heglova teza, antiteza in sinteza tesi, antitesi e sintesi in Hegel

antithèse [-tɛz] féminin nasprotna trditev, nasprotje; nasprotna stava, antiteza

elle ne ressemble pas à sa sœur, c'en est même l'antithèse ni podobna svoji sestri, celo pravo njeno nasprotje je

antithesis [əntiɵisis] množina antitheses [æntíɵisi:z] samostalnik (of, between, to)
nasprotje, oporeka, protivnost, antiteza

antithesis -is, f (ἀντίϑεσις) antiteza, slovnična podoba, če se uporabi kaka črka nam. druge (npr. olli nam. illi): slovničarji.

antitheta -ōrum, n (gr. ἀντίϑετα) nasprotje, govorna podoba: Pers., Fr., Aug.

antithetic [æntiɵétik] pridevnik (antithetically prislov)
nasproten, antitetičen