Franja

abhören einen Schüler, Vokabeln: izprašati, izpraševati; (überwachen) etwas prisluškovati (čemu); eine Sendung: poslušati, spremljati

abhorré, e [abɔre] adjectif osovražen

abhorrence [əbhɔ́:rəns] samostalnik
stud, gnus, mržnja

to hold in abhorrence mrziti
it is my abhorrence gnusi se mi, zoprno mi je

abhorrent [abhɔ́:rənt] pridevnik (abhorrently prislov) (to komu)
zoprn, ostuden, odvraten, priskuten, ogaben

abhorrent from nezdružljiv s

abhorrer [abɔre] verbe transitif (za)sovražiti, mrziti

abhorrer le mensonge mrziti laž

Abhörung, die, von Zeugen: zaslišanje

abhungern: sich abhungern intransitiv stradati; transitiv pristradati si

Abi, das, (= Abitur) matura

abidance [əbáidəns] samostalnik
bivanje; trajanje; vztrajanje

abidance by rules izpolnjevanje pravil, predpisov

abide^* [əbáid]

1. neprehodni glagol
ostati, vztrajati; zadrževati se, prebivati, stanovati; zadovoljiti se; nuditi pomoč

2. prehodni glagol
(po)čakati; prenašati; vzdržati kaj

I cannot abide ne prenesem
to abide the issue čakati na odločitev

abiding [əbáidiŋ] pridevnik (abidingly prislov)
stalen, trajen, nenehen

abierto odprt, prost; odkritosrčen

a resto abierto neomejen

abiezione f

1. nizkotnost, podlost

2. potlačenost:
cadere nell'abiezione zapasti v potlačenost

abile agg.

1. sposoben, zmožen, spreten, okreten:
un artigiano abile sposoben rokodelec
un abile mentitore spreten lažnivec

2. sposoben (za vojaško službo)

abilità f sposobnost, zmožnost, spretnost, okretnost:
se la cavò con abilità spretno se je izvlekel, izmazal

abilitare

A) v. tr. pravo (pres. abilito)

1. usposobiti

2. pravo habilitirati

B) ➞ abilitarsi v. rifl. (pres. mi abilito) habilitirati se

ability [əbíliti] samostalnik
zmožnost, sposobnost, spretnost
trgovina plačilna zmožnost, solventnost

abilities množina nadarjenost, talent
to the best of my ability kolikor zmorem

abîme [abim] masculin brezno, prepad, žrelo, globočina; propad, poguba

course féminin à l'abîme drvenje v propast
un abîme de science (figuré) zelo učen človek
dans un abîme de malheur v skrajni stiski
il est un abîme d'égoïsme on je velik egoist
il y a un abîme entre eux med njima (njimi) je velik prepad
être au bord de l'abîme biti na robu prepada
l'abîme appelle l'abîme nesreča redko sama pride

abîmer [abime] verbe transitif poškodovati, pokvariti, obrabiti; ostro kritizirati, familier raztrgati; populaire pretepsti

s'abîmer poškodovati se; potopiti se; zrušiti se; figuré poglobiti se (dans v)
le transport a abîmé le colis pri prevozu se je paket poškodoval
abîmé de dettes do vratu zadolžen, v dolgovih
l'avion s'est abîmé dans les flots letalo se je pogreznilo v valove, se je potopilo
s'abîmer dans ses pensées zatopiti se v svoje misli

abiogenetic [eibaioudžinétik] pridevnik (abiogenetically prislov)
biologija abiogenetski