Franja

abiogenéza biologija abiogenesis; abiogeny

-netski abiogenetic

abiogeny [eibaióudžəni] ➞ abiogenesis

abiotski pridevnik
biologija (o neživem delu narave) ▸ abiotikus

abirren von zaiti, zaiti s (prave) poti

abisal

fauna abisal favna globokega morja

abisálen (-lna -o) adj. geogr. abissale, di abisso (marino):
abisalni sedimenti depositi abissali

abisinio abesinski; moški spol Abesinec

abismar v prepad vreči; figurativno ponižati; skriti

abismarse pogrezniti se; Či zelo se čuditi, strmeti, osupniti
abismarse en reflexiones v premišljevanje se poglobiti

abismo moški spol prepad, brezno; globina; figurativno pekel

abissale agg.

1. globokomorski:
fauna abissale globokomorska favna

2. pren. neizmeren, brezdanji:
ignoranza abissale neizmerna nevednost

abisso m brezno, prepad (tudi pren.):
gli abissi del mare morska brezna
un abisso di pene brezno bolečin, neskončne bolečine
tra le tue e le mie idee c'è un abisso med tvojimi in mojimi pogledi je prepad, najini pogledi so popolnoma različni
essere sull'orlo dell'abisso biti na robu prepada

abitare v. tr., v. intr. (pres. abito) prebivati, stanovati, živeti:
abitare un modesto appartamento stanovati v skromnem stanovanju
abito in campagna, al secondo piano živim na deželi, stanujem v drugem nadstropju

abitato

A) agg. naseljen, obljuden:
zona densamente abitata gosto naseljeno področje

B) m naselje

abitazione f

1. stanovanje, prebivališče:
locali d'abitazione stanovanjski prostori

2. prebivanje

abito m

1. obleka:
abito da inverno, da ballo zimska, plesna obleka
taglio d'abito kos blaga za obleko

2. oblačilo (znak poklica):
abito talare talar, duhovniško oblačilo
vestire, prendere l'abito iti v samostan

3. navada, nagnjenje, habitus, ustroj:
abito mentale duševni ustroj

4. med. zunanjost in drža, habitus
PREGOVORI: l'abito non fa il monaco preg. obleka ne naredi človeka

abituare

A) v. tr. (pres. abituo) navaditi

B) ➞ abituarsi v. rifl. (pres. mi abituo) navaditi se, privaditi se

abitudine f navada, navajenost:
pigliare, contrarre un'abitudine dobiti navado
per abitudine iz navade

Abitur, das, (-s, -e) matura; das Abitur machen maturirati

Abitur- maturitetni (Abiturzeugnis maturitetno spričevalo)

abiturient samostalnik
starinsko (maturant) ▸ abituriens [leérettségizett, az iskolából távozó diák] ▸ végzős
Razlage naj bi bile razumljive abiturientom gimnazije. ▸ A magyarázatok a gimnáziumok végzősei számára állítólag érthetőek.