Franja

abrogatōrio agg. (m pl. -ri) preklicen, razveljavitven:
provvedimento abrogatorio razveljavitveni ukrep

abrogazione f razveljavljanje, razveljavitev, preklic, odprava:
l'abrogazione di un decreto razveljavitev odloka

abroger [-rɔže] verbe transitif razveljaviti, ukiniti

abroger une loi, un arrêt razveljaviti zakon, odlok

abrojo moški spol povodni oreh; skopec za lisice

abrojos pl mor skrite čeri

abrollen

1. kotaliti, odkotaliti, odpeljati (intransitiv se)

2. von einer Rolle: odvijati, odviti (intransitiv se)

3. (vor sich gehen) potekati, odvijati se, dogajati se

4. der Zug: odpeljati

5. den Fuß: stopati s celo nogo

abroquelar pomorstvo nastaviti jadra proti vetru

abroquelarse varovati se, braniti se

abrōstine m

1. bot. divja trta (Vitis labrusca)

2. star. šmarnica

abrōtano m bot. abrašica (Artemisia abrotanum)

abrot(n)ica ženski spol (abrašica) rastlinstvo, botanika die Eberraute

abrücken odmakniti (intransitiv se); figurativ von etwas (sich distanzieren) opustiti, opuščati kaj, distancirati se od; (abmarschieren) odkorakati

Abrücken, das, odrivanje, odmikanje; opuščanje (von česa)

Abruf, der, (-s, -e) poziv, odpoklic; auf Abruf do preklica

abrufbereit: sich abrufbereit halten biti pripravljen

abrufen^* poklicati, klicati, Daten: zahtevati; einen Beamten usw.: odpoklicati; Waren: naročiti

abrumar težiti, tlačiti; obsuti (s posli); nadlegovati

abrumarse meglen postati (vreme)

abrúpcija abruption

abrupten abrupt

abrupfen puliti, skubsti; Kuh: muliti

abrupt [əbrʌ́pt] pridevnik (abruptly prislov)
odsekan, prekinjen: nenaden, nepričakovan; strm; osoren, surov, zadirčen

abrupt, e [abrüpt] adjectif strm, strmo padajoč; figuré robat, osoren, grob

pente féminin abrupte strmo pobočje
sentier masculin abrupt strma steza

abruti, e [abrüti] adjectif posurovel, surov, poživinjen; otopel, idiotski; masculin, familier tepec, idiot

espèce d'abruti! idiot!
abruti par l'alcool otopel od alkohola, zapit
abruti de surprise onemel od presenečenja