Franja

abattre* [abatr] verbe transitif podreti, po-, zrušiti, na tla zbiti, pobiti, ubiti; sestreliti (letalo); utruditi, izčrpati, odvzeti moč, energijo, veselje, upanje, pogum; demoralizirati

s'abattre po-, zrušiti se, zgruditi se, pasti na, planiti na; poleči se
abattre un arbre, un mur podreti drevo, zid
abattre de la besogne opraviti mnogo dela, vneto se lotiti dela ali posla, mnogo in uspešno delati
abattre des kilomètres požirati kilometre
abattre à l'explosif razstreliti
abattre les tentes podreti šotore
abattre un cheval blessé pobiti ranjenega konja
abattre les feux priviti luči (avtomobila)
abattre son jeu položiti karte pred koncem igre
abattre quelqu'un ubiti koga s strelnim orožjem, ustreliti ga
deux chasseurs ont été abattus dve lovski letali sta bili sestreljeni
cette fièvre l'a abattu ta vročica ga je čisto izčrpala
les sauterelles se sont abattues sur les récoltes kobilice so planile na poljske pridelke
se laisser abattre izgubiti pogum

abattu, e [abatü] adjectif podrt; potrt, pobit, žalosten, skrušen, malodušen; izčrpan

abature [ǽbəčə] samostalnik
jelenova sled

abătút -ă (-ţi, -te) adj. potrt, pobit, skrušen, malodušen

abätzen izjedkati; Medizin izžgati (s kemičnimi sredstvi)

abäugen ogledovati si; preiskovati z očmi

abaxial [əbǽksiəl] pridevnik
ki leži zunaj osi

abàzija ž (gr. abasis) abazija, nesposobnost hoje kot živčna bolezen

abàžūr -úra m (fr. abat-jour) senčnik za svetilko

Abb. (= Abbildung) sl. (slika)

abbacare v. intr. (pres. abbaco)

1. star. računati

2. pren. fantazirati, sanjariti, tuhtati; narobe in zmedeno računati

abbacchiare

A) v. tr. (pres. abbacchio)

1. ➞ ≥ bacchiare

2. pobiti, potreti, deprimirati

3. pren. prodati pod ceno:
povera ragazza, l'hanno proprio abbacchiata ubogo dekle, prav slabo so jo oddali!

B) ➞ abbacchiarsi v. rifl. (pres. mi abbacchio) izgubiti pogum, postati malodušen

abbacchiato agg. pobit, potrt

abbacchiatura f klatenje (sadnega drevja)

abbacchio m (pl. -chi) kulin. mlado jagnje (specialiteta rimske kuhinje)

abbacinamento m

1. oslepitev; oslepelost

2. zaslepitev, zaslepljenost

abbacinare v. tr. (pres. abbacino)

1. zaslepiti

2. prevarati; zastreti, omračiti:
talvolta l'amore abbacina le menti včasih ljubezen zaslepi razum

abbaco m (pl. -chi) poštevanka:
ci vuole l'abbaco pren. znati je treba poštevanko!

abbacone m

1. sanjač, fantast

2. tuhtavec

abbacy [ǽbəsi] samostalnik
opatovstvo; opatija