Franja

abbriccare

A) v. tr. (pres. abbricco) udariti, mahniti

B) ➞ abbriccarsi v. rifl. (pres. mi abbricco) toskansko splezati

abbringen^* ein Brett usw.: odstraniti; jemanden von etwas abbringen odvrniti (koga) od

abbrivare

A) v. tr. (pres. abbrivo) navt. pospešiti, pospeševati, pognati (plovilo)

B) v. intr. odpluti

abbrivo m zagon, zalet (tudi pren.):
prendere l'abbrivo pognati se, zagnati se, zagnano se lotiti (česa)

abbröckeln odpadati, krušiti se, Preise: padati

abbronzare

A) v. tr. (pres. abbronzo) porjaviti, ožgati

B) ➞ abbronzarsi v. rifl. (pres. mi abbronzo) porjaveti:
abbronzarsi al sole porjaveti na soncu

abbronzato agg. porjavel, ogorel

abbronzatura f ožganost, zagorelost

Abbruch, der, (-s, Abbrüche)

1. (Unterbrechung) prekinitev

2. ([Abriß] Abriss) rušenje, podiranje; einer Sache Abbruch tun škoditi čemu

Abbrucharbeiten, pl, rušenje, podiranje

Abbruchmaterial, das, ruševine

abbruchreif zrel za rušenje; abbruchreif sein biti ruševina

Abbruchunternehmen, das, podjetje za rušenje

abbruciacchiare v. tr. (pres. abbruciacchio) rahlo ožgati, osmoditi

abbruciamento m

1. požiganje, žganje; požig

2. agr. ➞ ≥ debbio

abbruciare v. tr. redko (pres. abbrucio) žgati, ožgati, požgati, opeči

abbruciaticcio

A) agg. (m pl. -ci) osmojen, prismojen

B) m

1. ogorek

2. vonj po ožganem, smod

abbrühen popariti; blanširati; Technik izkuhavati, izkuhati

abbrummen eine Strafe: odsedeti