Franja

Zadetki iskanja

  • abwandern vom Land in die Städte: odseljevati se, odseliti se; von einer Arbeitsstelle, das Kapital: odhajati, bežati; (durchwandern) ein Gebiet usw.: prepešačiti
  • Abwanderung, die, odseljevanje, von Kapital: beg
  • Abwandlung, die, spreminjanje, sprememba, modificiranje, modifikacija; (Abart) varianta, različica; Chemie predelava; von Nomen: sklanjatev, sklanjanje, von Verben: spregatev, spreganje
  • abwarten etwas čakati na kaj, (previdno) počakati; jemanden streči (komu)
  • abwartend: eine abwartende Haltung einnehmen čakati na nadaljni razvoj
  • abwärtsgehen*, abwärts gehen* spuščati se; mit der Gesundheit, Firma: iti navzdol z
  • abwärtsgehend, abwärts gehend Technik navzdolnji
  • abwärtstreiben*, abwärts treiben* potiskati navzdol
  • Abwasch, der, pomivanje, umazana posoda; in einem Abwasch v enem, v isti sapi
  • abwaschen* Schmutz usw.: zmiti, sprati (von z), figurativ eine Schuld: sprati; das Geschirr: pomiti, pomivati, Hände: umiti, umivati
  • Abwaschung, die, umivanje, pomivanje, (Schelte) pranje glave
  • abwechseln (mit) menjavati se (z), izmenjavati se (z)
  • Abwechslung, die, (-, -en) sprememba; zur Abwechslung za spremembo; Abwechslung bringen in popestriti (kaj)
  • Abweg, der, (-s, -e) stranpot; Abwege, pl , figurativ kriva pota; auf Abwege bringen/geraten zapeljati/zaiti na kriva pota
  • abwegig čuden, absurden; zmoten, napačen, zgrešen; es ist abwegig zu ... nesmiselno je, da ...
  • Abwehr, die, einer Krankheit: (Schutz) obramba pred, varstvo; von Angriffen: odbijanje, einer Gefahr: odvrnitev, odvračanje, preprečevanje; von Wünschen: zavračanje; Sport obramba; (Abwehreinheit) zaščitna enota, zaščita
  • abwehren etwas: braniti se pred, ubraniti (se česa), Angriffe: odbiti, odbijati, (abweisen) zavračati, zavrniti, (verneinen) zanikati; er wehrte ab zagotavljal je, da ne/ni ...
  • Abwehrkräfte, pl, obrambne sile; körpereigene Abwehrkräfte telesna obramba, obrambni mehanizem telesa
  • abweichen1 (weichte ab, hat abgeweicht) odmočiti, odmakati (intransitiv se)
  • abweichen2 (wich ab, ist abgewichen) von einem Weg, einer Richtlinie: oddaljiti se od; von/aus der Bahn Physik odklanjati se; von einer Aussage, von der Norm: odstopati od; voneinander abweichen razlikovati se; abweichen von Physik ne skladati se z