Franja

Zadetki iskanja

  • aktivira|ti (-m) aktivieren (etwas; jemanden zu etwas); orožje: entsichern; (sprožiti, vklopiti) betätigen
  • aktivírati -ìvīrām, aktivìsati -išēm, aktivizírati -ìzīrām
    1. aktivirati, napraviti aktivno: aktivirati padobran, novčana sredstva, minu
    2. sprejeti v aktivno službo: aktivirati rezervnog oficira; on se dao aktivirati
  • aktivírati to activate (tudi figurativno); to bring into action; to galvanize, to rouse
  • aktivírati activar
  • aktivírati kemija activer; donner de l'activité, mettre en activité (ali en service)
  • aktivírati (-am) perf., imperf.

    1. (napraviti aktivno) attivare, mettere in attività, mettere in funzione:
    aktivirati bombo attivare una bomba

    2. kem. attivare

    3. (spraviti v živahnejšo dejavnost) attivizzare

    4. pisar. assumere in servizio attivo
  • aktivírati -am aktivirati: aktivirati raketo, denarna sredstva; dal se je aktivirati
  • aktivírati -am nedov., dov., активізува́ти -зу́ю недок., док.
  • aktivírati -am dov./nedov. a pune în acţiune, a activa, a declanşa
  • activate [ǽktiveit] prehodni glagol
    aktivirati; radioaktivirati
  • activer [aktive] verbe transitif poživiti, aktivirati, pospešiti (les travaux dela)

    s'activer biti delaven, truditi se, razviti veliko delavnost
    activer le feu razpihati ogenj
    allons! activons! pressons! dajmo! dajmo!
  • activizá -éz vt. aktivirati
  • aktivieren aktivirati
  • attivare v. tr. (pres. attivo)

    1. pognati, spraviti v tek, v obratovanje:
    attivare una macchina pognati stroj
    attivare una fabbrica dati tovarno v obratovanje

    2. pisarn. pospešiti postopek

    3. aktivirati:
    attivare una mina aktivirati mino
  • betätigen

    1. upravljati z, poganjati/pognati (kaj)

    2. sprožiti, aktivirati, (einschalten) vključiti, vključevati, vklopiti, einen Knopf, eine Taste: pritisniti na

    3. sich betätigen udejstvovati se; sich bei etwas betätigen udeleževati se; sich betätigen als Arzt usw.: delati kot
  • entsichern sprostiti, einen Zünder: aktivirati
  • sollicitō -āre -āvī -ātum (sollicitus)

    1. močno (silno) premakniti (premikati), (za)gibati, vzbuditi (vzbujati), stres(a)ti, pretres(a)ti, potres(a)ti, (za)majati, omajati, razmajati (razmajavati, razmajevati), razri(va)ti, stres(a)ti, potres(a)ti, pretres(a)ti (večinoma le pesn.): (sc. mundum) sollicitare suis … ex sedibus Lucr., corpora sollicitata trepidant Lucr., sollicitare Manes totumque orbem O., stamina docto pollice O. ubirati strune, sollicitant alii remis freta V., rudibus remis sollicitavit aquas Cl., sollicitanda tellus V. ali ferro sollicitare humum Tib. (raz)orati, nequiquam spicula dextra sollicitat V., ne salebris sollicitentur apes Col.; v obscenem pomenu: inguina Petr., Mart., mentulam Mart. Klas. le

    2. metaf.
    a) (z)ganiti, sprožiti (sprožati) delovanje (dejavnost, aktivnost), narediti (delati) koga dejavnega (aktivnega), spraviti (spravljati) koga v dejavnost, aktivirati: myropolas omnes Pl. kupujoč nadlegovati vse dišavarje, kupovaje tiščati v vse dišavarje, arcu sollicitare feras O. goniti, poditi, loviti, pojati.
    b) bolezensko oz. kako bolezen pretres(a)ti, (raz)dražiti, sprožiti (sprožati), vzbuditi (vzbujati), (vz)dražiti, stimulirati, lotiti (lotevati) se česa, prevze(ma)ti, (o)slabiti: alvum purgatione Cels., stomachum vomitu Cels., nulla varietate sollicitandus aeger est Cels., mala copia … aegrum sollicitat stomachum H. obtežuje želodec, tišči v želodcu.
    c) močno (silno) pretres(a)ti, (o)majati, razmajati (razmajavati, razmajevati), v nered spraviti (spravljati), (z)motiti: sollicitare quietae civitatis statum L., ne pacem sollicitarent L.
    d) vznemiriti (vznemirjati) koga, kaj, navda(ja)ti koga z nemirom (skrbjo, žalostjo, bolečino), prizade(va)ti komu skrb (zaskrbljenost, žalost, bolečino, težave ipd.), (u)žalostiti koga, povzročiti (povzročati) komu žalost (skrb), spraviti (spravljati) koga v žalost (skrb), nakopa(va)ti komu žalost (skrb), mučiti, trapiti, težiti, bremeniti, obremenjevati koga, skrbeti koga kaj: si quis dotatam uxorem habet, neminem sollicitat sopor Pl., quid te aliud sollicitat? Ter., libido et ignavia semper animum excruciant et semper sollicitant Ci., multa me sollicitant anguntque Ci., anxitudo semper ipsa se sollicitans Ci., aerumnā sollicitari Ci., haec cura me sollicitat Ci., ea cura quietos (sc. deos) sollicitat V., periculum sollicitabat (sc. mentes) L., me nullo sollicitante metu O., magnum bello sollicitare Iovem O., Helene non pluribus esset sollicitata procis O. mučena, (z)begana, trapljena, cor sollicitant facta nefanda meum Tib.
    e) (raz)jeziti, (raz)dražiti (razdraževati), (raz)srditi: Iuppiter sollicitatus prava religione L., sollicitatque feros … hostes Lucan.
    f) α) v negativnem pomenu vznemiriti (vznemirjati), razburiti (razburjati), vnesti (vnašati) nemir (razburjenje) kam, med koga, (raz)dražiti, razvne(ma)ti, (za)mikati koga kaj, (na)ščuvati, podščuvati, dvigniti (dvigati), sprožiti (sprožati) upor (vstajo), (za)netiti upor (vstajo) (starejše pobuniti, vzbuniti), (raz)burkati, zvestobo koga omajati, drástiti, vabiti, privabiti (privabljati), (z)mamiti, primamiti (primamljati), zapelj(ev)ati, nagniti (nagibati) koga k čemu, usmeriti (usmerjati) koga kam ali v kaj, nadlegovati: servitia urbana sollicitare S., sollicitatā plebe S., ad sollicitandas civitates, ad sollicitandos Haeduos C., sollicitatus ab Arvernis pecuniā C. podkupljen, pretio (za denar) sperare sollicitari posse animos egentium Ci., ei ad sollicitandos pastores Apulia erat attributa Ci., sollicitati … sunt dulcedine agrariae legis animi plebis L., hos (sc. Hilotas) quoque sollicitare spe libertatis existimabatur N., sollicitare deas O., ingentibus ipsam sollicitare datis O. dražiti k poltenosti (poželenju, nasladi, poltenemu razkošju), sollicitare matronam Sen. rh., forma, quae sollicitat oculos Sen. ph. mika, sollicitant haec toreumata furem Mart. privabljajo; pesn. s stvarnim obj.: donis pudicam sollicitare fidem, legitimam nuptae sollicitare fidem, sollicitare fidem, liminis astricti O. zapeljati, zmamiti, legitimos toros O., iudicium donis O. podkupiti; s prolept. obj.: ubi concubitūs primos (= ubi primum concubitūs) iam nota voluptas sollicitat V. brž ko že znana slast zopet draži k poltenosti (nasladi). Namen s praep.: servum … Fabricius ad venenum Habito dandum spe et pretio sollicitare coepit Ci., servitia ad eum (sc. Lentulum) eripiundum sollicitabant S., sollicitatis ad defectionem animis L., sollicitare ad se aves Plin., legatos Allobrogum tumultus Gallici excitandi causā a P. Lentulo esse sollicitatos Ci.; s finalnim stavkom: dixit se sollicitatum esse, ut regnare vellet Ci. ep. da je bil nujno pozvan, da so ga nujno pozvali, civitates sollicitant, ut in ea libertate … permanere quam Romanorum servitutem perferre mallent C. pozivajo, nagovarjajo, maritum sollicitat precibus, ne spem sibi ponat in arto O. prepričuje, nagovarja, sollicitari se simulans, ne … Amm.; pesn. z inf.: sollicitor nullos esse putare deos O. β) redkeje v pozitivnem pomenu (po)vabiti, privabiti (privabljati), spodbuditi (spodbujati), da(ja)ti komu spodbudo (spodbude) za kaj, prepričati (prepričevati), pregovoriti (pregovarjati), nagniti (nagibati), pozvati (pozivati), (za)mikati: cantu tremulo pota Cupidinem lentum sollicitas H., circumspicias praeceptores, quos sollicitare possimus Plin. pozvati, (da) naj pridejo sem, in his me multa sollicitant, aliqua nec minora, deterrent Plin. iun. me marsikaj mika (da naj kupim), sollicitare caelestia numina votis Tib. glušiti s prošnjami = obračati se s prošnjami. Namen s praep.: sollicitandi ad hunc laborem erant Sen. ph., sollicitare aliquem ad amicitiam Plin., aliquem ad colloquium Iust., ad emendum Plin. iun., sollicitas me in Formianum Plin. iun. vabiš me, sollicitare Alexandrum in Italiam, Iones in suas partes Iust., aliquem in auxilium L. epit.; s finalnim stavkom: potest nos sollicitare lacus iste, ut committere illum mari velimus Traianus in Plin. iun. ep.; pesn. z inf.: sollicitat spatium decurrere amoris Lucr., finem expromere verum sollicitat superos Lucan.
  • spróžati -am i sproževáti -ujem okidati, aktivirati, odapinjati, pokretati
  • sprožíti i spróžiti -im
    1. okinuti, odapeti, aktivirati: sprožiti puško, bombo; puška se sproži; sprožiti lok, puščico; sprožiti nakopičene moči
    2. odapeti: sprožiti past
    3. aktivirati: sprožiti plaz, lavino, kamen
    4. pokrenuti: sprožiti diskusijo, pogovor, spor, postopek
  • vžgáti vžgem, vžgi -ite, vžgal -a
    1. upaliti, zapaliti: vžgati luč, žarnico; strela je vžgala
    munja je upalila, zapalila
    2. upaliti, aktivirati, pustiti u rad: vžgati motor, strelivo
    3. raspaliti: s sladkim smehom je družbo vžgala
    4. upaliti: vžgati koga za kaj; za vsako reč se hitro vžge
    za svaku stvar se brzo upali, oduševi, ugrije, ugreje
    5. užeći, upaliti: vžgati komu znamenje